Franja

žerjavic|a ženski spol (-e …) die Glut; glühende Asche
figurativno biti kot na žerjavici wie auf glühenden Kohlen sitzen
hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico die Kastanien für (jemanden) aus dem Feuer holen
poslati po kostanj v žerjavico koga (jemanden) vorschicken, mit fremden Kälbern pflügen

žog|a [ó] ženski spol (-e …) der Ball (tudi šport), šport Spielball
hokejska žoga Hockeyball
nogometna žoga Fußball, žargonsko: das Leder
telovadna žoga Gymnastikball
žoga za rodeo/žoga za poskakovanje Hüpfball
igra z žogo das Ballspiel
podati žogo anspielen
poslati žogo spielen
podaja žoge die Ballabgabe
podana žoga die Angabe
črta za podajo žoge die Angabelinie
met žoge navzgor der Hochwurf
okrogel kot žoga ballförmig, figurativno nudeldick

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro

μέλλω [impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔμελλον ἔτι ξυνέσεσθαι ὀιζυῖ πολλῇ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, ἐπεὶ οὐκ ἔμελλον ἑταίρῳ ἐπαμῦναι ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ὄρνεις, ὧν ὑφηγητῶν ἔμελλον κτενεῖν πατέρα τὸν ἐμόν ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, ἔστω τὸ μέλλον naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: ἔμελλον γὰρ θεύσεσθαι (οἱ ἵπποι) morali bi bili teči za tekmo; c) moram (po naravnem razvoju): μέλλεν μέν ποτε οἶκος ὅδ' ἀφνειὸς ἔμμεναι svoje dni je morala biti ta hiša bogata, καὶ λίην σέ γ' ἔμελλε κιχήσεσθαι κακὰ ἔργα morala te je nesreča zadeti, ker …; včasih slovenimo μέλλω z besedami: morebiti, pač, gotovo: μέλλω που ἀπέχθεσθαι Διὶ πατρί gotovo me Zevs sovraži, οὕτω που Διὶ μέλλει φίλον εἶναι tako mora pač biti Zevsu všeč, κελευσέμεναι δέ σ' ἔμελλε δαίμων kakšen bog ti je pač to ukazal, μέλλει πού τις καὶ φίλτερον ἄλλον ὀλέσσαι morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: τί οὐ μέλλω; zakaj ne bi? πῶς γὰρ οὐ μέλλει; zakaj neki ne? seveda; τί δ' οὐκ ἔμελλον; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se (= hočem storiti, pa ne storim) z inf. aor. ali praes.; μακρὰ μέλλω dolgo se obotavljam; pass. μέλλεταί τι odlaša se kaj, zamudi se kaj.

μεταπεμπτέος 3 (adi. verb. od μετα-πέμπομαι) po kogar se mora poslati, kdor se mora pripeljati.

πορεῖν inf. aor. z ind. ἔπορον, ep. πόρον (gl. πείρω) 1. act. izvršiti, pripraviti, preskrbeti, pribaviti, poslati, ponuditi; podeliti, dati (= πορίζω) τινί τι. 2. pf. pass. πέπρωται od usode je določeno, namenjeno (usojeno) je; pt. πεπρωμένος določen, dodeljen, namenjen, usojen; αἴσῃ smrti zapal; subst. ἡ πεπρωμένη(sc. μοῖρα) in τὸ πεπρωμένον usoda.

бандероль f križni ovitek, podpasica;
послать бандеролью poslati pod križnim ovitkom

за

1. z akuz. za
взять за руку prijeti za roko;
сражаться за родину bojevati se za domovino;
просить за кого prositi za koga;
говорить за и против govoriti za in proti;
я рад за вас veselim se z vami;
сделай это за меня stori to namesto mene;
за порог čez prag;
уехать за город oditi iz mesta;
выбросить за окно vreči skozi okno;
пью за ваше здоровье pijem na vaše zdravje;
взяться за дело lotiti se zadeve;
ему за сорок лет ima nad 40 let;
за полночь Čez polnoč;

2. z instr. za
бежать за кем teči za kom;
жить за городом stanovati zunaj mesta, na deželi;
сидеть за работой sedeti pri delu;
за его подписью z njegovim podpisom;
за обедом читал газеты pri obedu je čital časopise;
день за днём dan na dan;
послать за доктором poslati po zdravnika;
за неимением места ker ni prostora;
за шумом не расслышал его слов zaradi hrupa nisem dobro slišal njegovih besed;
за ненадобностью ker ni potrebe;
за исключением расходов razen izdatkov, po odbitku izdatkov;
очередь за вами vi ste na vrsti;
это числится за мной za.to sem jaz pristojen;
долг за мной ostajam dolžan;
у него ни за собой, ни за женой niti on niti žena nimata ničesar;
за ним водятся грешки ima svoje slabe strani;
что он за человек? kak človek je to?
что за прелесть! kako lepo!

каторга f (predrev.) kaznilnica; težko prisilno delo; (pren.) težko delo; težko življenje;
сослать на каторгу poslati na težko prisilno delo (v sibirske rudnike)

остракизм
подвергнуть остракизму poslati v pregnanstvo

почта f pošta;
отправить письмо спешной почтой poslati pismo ekspresno;
гонять почту (zast.) dostavljati pošto s konji