Franja

sērio

A) agg. (m pl. -ri)

1. resen

2. strog; namrščen, mračen:
sguardo serio strog pogled

3. resen, pomemben; globok, pristen:
sentimento serio globoko, pristno čustvo

B) m (le sing.) resno; resna stvar:
sul serio resno
fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

sfida f

1. izziv, izzivanje (tudi pren.):
sguardo di sfida izzivalni pogled
lanciare, mandare la sfida izzvati
accettare la sfida sprejeti izziv

2. šport boksarsko srečanje (za naslov prvaka)

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

sicken [sikn]

1. neprehodni glagol
oboleti, zboleti, pokazati prve znake bolezni; bolehati, slabeti, občutiti slabost, hirati; začutiti gnus (stud), naveličanost (of s.th. do česa)
poslabšati se (vreme)

2. prehodni glagol
napraviti (koga) bolnega; oslabiti; povzročiti gnus, disgustirati, priskutiti

to sicken for rheumatism zboleti za revmatizmom
to be sickened with s.th. biti sit (naveličan) česa
rich food sickens me mastna hrana se mi upira, se mi je priskutila
she sickened at this sight slabo ji je postalo ob tem pogledu (prizoru)
this sight sickened him ta prizor (pogled) se mu je zagnusil
she sickened to look at the corpse zagabilo se ji je ob pogledu na mrliča

sickening [síkniŋ] pridevnik
ki naredi (koga) bolnega; povzročajoč slabost
figurativno gnusen, odvraten, zoprn

this is sickening človeku postane slabo ob tem
a sickening sight odvraten pogled

sklanjati se povratni glagol
1. (upogniti zgornji del telesa) ▸ föléhajol, hajolVsakdanji je pogled na možake, ki se sklanjajo nad motor avtomobila, ki je odpovedal kar sredi ceste. ▸ Mindennapos az út közepén leálló gépkocsi motorja fölé hajló férfiak látványa.

2. (opravljati dejavnost) ▸ görnyedDecembra je praznoval 94. rojstni dan, a se kljub temu cele dneve sklanja nad svojo delovno mizo. ▸ Noha decemberben már a 94. születésnapját ünnepelte, naphosszat a munkaasztala fölött görnyed.

skríven (-vna -o) adj.

1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
skrivni predal cassetto segreto

2. (neopazen) segreto, inosservato:
skrivna ljubezen amore segreto

3. furtivo, intimo, inconfessato:
skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
skriven pogled sguardo furtivo

4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
skrivna moč una forza misteriosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
skrivna pisava crittografia
skrivne vede scienze occulte
skrivno početje lavorio
skrivno zborovanje conciliabolo

skúpen (-pna -o) adj.

1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune

2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune

sôba room; arhaično chamber

sôba za eno osebo single room
sôba za dve osebi double room
družabna sôba (salon) drawing room
sôba za kajenje smoking room
sôba za oblačenje dressing room
otroška sôba nursery
spalna sôba bedroom
sôba za knjige library
sôba za goste guest room, spare room
dnevna sôba living roam, sitting room
študijska sôba study
sôba jedilnica dining room
šolska sôba (učilnica) schoolroom
učiteljska sôba staff room
sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
sosedna sôba adjoining room
podstrešna, mansardna sôba attic, garret
sôba za služinčad servants' room
sôba v zidu (brez okna) alcove
sôba v bolnišnici ward
majhna sôba little room, closet
prazna sôba vacant room
opremljena sôba furnished room, apartment
stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
vrsta, niz sôb suite of rooms
sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
najeti sôbo to rent a room
oddati sôbo to let a room
odda se sôba room to let
oddajamo sôbe rooms to let
deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
pospraviti, urediti sôbo to do one's room
ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
bolniška sôba sick room

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

sorry [sɔ́ri]

1. pridevnik (sorrily prislov)
žalosten, otožen, zaskrbljen; obžalujoč, skesan; beden, slab, odvraten, odbijajoč; nesrečen; reven, ubog

a sorry excuse slab (piškav) izgovor
sorry for oneself potrt, deprimiran
so sorry! obžalujem! žal mi je! oprostite!
very sorry! zelo mi je žal! oprostite!
I am so sorry žal mi je, obžalujem
I am sorry to say žal moram reči
I am sorry to disturb obžalujem, da vas motim
to be sorry about s.th. obžalovati kaj
I was sorry for her žal mi je je bilo, smilila se mi je
to be sorry for o.s. samemu sebi se smiliti
it was a sorry sight bil je (to) žalosten pogled
to be in a sorry plight biti v žalostnem (bednem) položaju
I felt sorry for him (za)smilil se mi je

2.

sorry! medmet oprostite! pardon!

soudain, e [sudɛ̃, ɛn] adjectif nenaden, nepričakovan; hipen

amour masculin soudain ljubezen na prvi pogled
mort féminin soudaine nenadna smrt

speciōsus 3 (speciēs)

1. lep (na pogled), lepo zunanjost imajoč, lepe zunanjosti, postaven, lepo raščen, opazen, lepoličen, lepolìk ipd.: Cels., Ap. idr., mulier O., adulterii damnata (sc. femina) Q., puer Petr., videt hunc omnis domus … introrsus turpem, speciosum pelle decora H., aedificium Val. Max., familiam nemo speciosiorem producit Sen. ph., speciosissimus homo, corpora quam speciosissima Q., speciosissima filia Petr., vicus speciosissimus Val. Max.

2. ugleden, krasen (krasán), sijajen, čudovit, imeniten, veličasten, opazen, pozornost vzbujajoč, spoštovanje vzbujajoč: Vell., Dig. idr., familia gladiatoria Ci., exemplum L., fortuna Ps.-Q. (Decl.), opes T., in quibus minus speciosa criminatio erat futura L. manj očitna, speciosum adventum suum ingentem turbam captivorum prae se agentes fecerunt L., speciosissimus triumphus, speciosissima victoria Val. Max., hoc in beneficio speciosissimum Sen. ph., senex cultu speciosus Petr.

3. (z zunanjostjo) slepeč, zaslepljujoč, mamljiv, omamen, mameč, zamamen, lep na pogled (oko), navidez sijajen, lepo (imenitno) zveneč: me specioso eripe damno O., speciosa fabula, speciosa miracula, vocabula rerum H., titulus L., vera potius quam dictu speciosa L., speciosa eloquentia Q., speciosior rhetorice quam dialectice Q., longe speciosissimum genus orationis Q. — Adv. speciōsē lepo, krasno, čudovito, sijajno, bleščeče, veličastno, primerno, ustrezno, prilično, dostojno, spodobno: speciose vehi Plin., speciose dictum Q., Africani humanitas speciose lateque patuit Val. Max., equus tuus speciosius instratus erit quam uxor vestita? L., speciosius arma non est qui tractet H., eo speciosius pugnaturus Iust., quo speciosius ingrediantur sublimes Col., speciosissime aciem instruxit Auct. b. Afr., dictāturā speciosissime functus Val. Max. v času svoje diktature se je izjemno izkazal.

spredaj [é] vorn, vorne; voran, davor (biti spredaj vorne sein, vorangehen)
čisto spredaj zuvorderst
hoditi spredaj vorangehen
nositi spredaj pred sprevodom: vortragen
vpreči spredaj vorspannen
spredaj preobtežen vorderlastig
od spredaj von vorn, Vorder-
(orožje, ki se nabija od spredaj der Vorderlader, pogled die Vorderansicht)

sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. portare a passeggio

2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
strah ga sprehaja prova paura
bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento

srép

srep pogled mirada fija
srepo gledati mirar fijamente

steely [stí:li] pridevnik
trd kot jeklo, jeklen
figurativno neupogljiv, hladen, strog, neusmiljen

steely composure železna mirnost, hladnokrvnost
a steely glance hladen, leden pogled

stêklast (-a -o) adj. vitreo, vetroso:
steklast pogled sguardo vitreo
steklast sijaj lucentezza vetrosa

steklén de vidrio, de cristal; vitreo; vidriado ; (zlasti fig) vidrioso

steklena črepinja (drobec) casco m (fragmento m ali astilla f) de vidrio
steklena dvorana (palača, nakit, zvonec) sala f (palacio m, bisutería f campana f) de cristal
steklena cev tubo m de cristal (ali de vidrio)
steklena krogla bola f de vidrio, (votla) globo m de cristal
steklena masa masa f de vidrio fundido
steklena omarica vitrina f
steklen biser (nit, ploščica) perla f (filamento m, baldosa f) de vidrio
steklen papir papel m de lija (ali de esmeril)
steklena opeka (vata, volna, streha) ladrillo m (guata f, lana f, tejado m ali techo m) de vidrio
steklen pogled (fig) mirada f vidriosa
steklena posoda recipiente m de cristal; vajilla f de cristal
steklena plošča placa f de vidrio
steklena šipa cristal m, vidrio m
vstaviti steklene šipe poner cristales
steklena stena pared f vidriera divisoria
steklena vrata vidriera f
steklena veranda veranda f de cristales
steklen zamašek tapón m esmerilado
trgovina s steklenimi izdelki tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería