Franja

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo

zapéti¹ (zapnem) to button; to clasp, to buckle (up)

zapéti si plašč to button up one's coat
zapéti gumb to do up a button

zasukáti tourner, retourner, tordre

zasukati se (se) tourner, se retourner; prendre une autre toumure; se mettre à danser
plašč po vetru zasukati s'accommoder aux circonstances, familiarno voir d'où vient le vent, tourner à tout vent, tourner comme une girouette, (re)tourner sa veste, tourner casaque, changer son fusil d'épaule, manger à tous les râteliers
pogovor zasukati détourner la conversation, amener la conversation sur un autre sujet, changer de conversation (ali de théme)
zasukati rokave retrousser les manches
sreča se je zasukala la chance a tourné

zavíjati (v trgovini) envelopper, emballer, enrouler ; (volk, veter) hurler ; (oči) rouler ; (besede) donner un faux sens, mal interpréter (ali défavorablement)

zavija me po trebuhu j'ai mal au ventre
zavijati se v s'envelopper dans, (v plašč) s'emmitoufler dans

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zemeljsk|i [ê] (-a, -o) erdig; (blizu zemlji) erdnah; religija irdisch; kemija tellurisch; Erd- (duh der Erdgeist, plašč der Erdmantel, sifon das Erdsiphon, stik [Erdschluß] Erdschluss, usad der Erdfall, vod die Erdleitung, vosek das Erdwachs, krožnica die Erdbahn, notranjost das Erdinnere, plast die Erdschicht, pregrada der Erddamm, radijska postaja die Erdfunkstelle, skorja die Erdrinde, die Erdkruste, površje die Erdoberfläche, sevanje Erdstrahlen množina); religija Erden- (popotnik der Erdengast, sreča das Erdenglück, življenje das Erdenleben)

zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)

zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal

zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort

zímski d'hiver, de l'hiver, hivernal

zimski dan jour moški spol (ali journéef) d'hiver
zimsko jabolko pomme ženski spol d'hiver
zimski mraz froid moški spol d'hiver
zimska olimpiada (olimpijske igre) olympiade ženski spol (jeux moški spol množine olympiques) d'hiver
zimski plašč manteau moški spol d'hiver
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
zimski šport sports moški spol množine d'hiver
zimski vozni red horaire moški spol d'hiver
zimska zaloga (ozimnica) provision(s)
f(pl) pour l'hiver
zimsko zdravilišče station ženski spol hivernale (ali d'hiver)

zímski de invierno; invernal; invernizo

zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno

zmŕzniti (-em) | zmrzováti (-újem) perf., imperf.

1. gelare, gelarsi, assiderarsi; tr. congelare:
voda zmrzne pri 0 °C l'acqua gela a 0° C
zmrzniti (zamrzniti)
živila congelare i viveri

2. morire (di freddo), gelarsi (parti del corpo)

3. pren. gelarsi:
ko sem čakal zunaj, sem čisto zmrznil aspettando di fuori mi sono gelato

4. žarg. chiudere (l'attività), fallire:
podjetje je zmrznilo la ditta è fallita
že v prvem letniku šole je zmrznil ha abbandonato gli studi dopo neanche il primo anno

5. pren. estinguersi, dileguarsi, svanire:
njegovo zanimanje za dekle je zmrznilo il suo interesse per la ragazza svanì

6. (zmrzovati) aver freddo:
obleci plašč, da ne boš zmrzoval metti il cappotto così non avrai freddo

znáten (-tna -o) adj.

1. notevole, considerevole, cospicuo:
znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

2. redko (zajeten) grosso, grasso:
plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà

zráčnica chambre ženski spol à air

gumen plašč in zračnica pneumatique moški spol, familiarno pneu moški spol

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

ἀϊών, όνος, ἡ plašč.

ἀμοιβαῖος 3 in 2; ep. fem. ἀμοιβάς, άδος (ἀμοιβή) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; βιβλία za zameno določen (pisma v odgovor); χλαῖνα plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v najhujši zimi.

ἀμπεχόνη, ἡ (ἀμπέχω) odelo, vrhnja obleka, plašč.

δί-πλαξ, ακος, ἡ ep. [Et. δί + πλακ, lat. duplex; kor. plāq, πληγή] dvogub, plašč v dve gubi.

ἐν-αγώνιος 2 ki spada k tekmi, v boju izurjen, ἐσθής bojna obleka (plašč).

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.