Franja

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

madžarski puli stalna zveza
(pes) ▸ magyar puli
Sopomenke: puli

Maeonēs -um, m (Μαίονες) Meón(ij)ci prebivalci lidijske pokrajine Meonije, pesn. = Lídijci: Cl. — Od tod adj. Maeonius 3 (Μαιόνιος)

1. meón(ij)ski, lídijski: rex V., ripa (reka Paktol ali Kaistros) O., senex ali vates (= Homer; prim. Maeonidēs) O.; od tod = Homerjev, homerski, sploh epski, junaški: carmen O., H., pes, chartae O., heroides Pr. od Homerja opevane.

2. etrúr(ij)ski, etrúščanski: nautae O.; subst. Maeonii -ōrum, m Meónijci = Etrúr(ij)ci, Etruščáni: Sil.

3. azijski: ora Sil. ob Joniji. Subst.

1. Maeonia -ae, f (Μαιονία) Meónija, lidijska pokrajina; meton. (poseb. pesn.)
a) = Lídija: O., Plin.
b) = Etrúrija (ki so jo baje naselili lidijski Meon(ij)ci): V.

2. Maeonidēs -ae, m (Μαιονίδης) Meón(ij)ec
a) = Lidijec, poseb. = Homer, ker se je baje rodil v Kolofonu ali Smirni: O., Mart.
b) Etrúr(ij)ec, Etruščán: V., Maeonidum tellus (= Etrurija) Sil. Maeonis -idis, f (Μαιονίς) Meón(ij)ka = Lídijka: O. (o Arahni in Omfali).

maldito zloben, malopriden, preklet

maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
¡maldita sea! prekleto!
el Maldito zlodej, vrag, hudič

maltežan samostalnik
(pes) ▸ máltai selyemkutya

mangeur, euse [mɑ̃žœr, öz] masculin, féminin jedec; zapravljivec, -vka

gros, grand mangeur hud jedec
petit mangeur slab jedec
mangeur de crucifix, de saints pobožnjakar, tercijalec, svetohlinec
mangeur d'hommes ljudožerec
mangeur de gens oseba, ki grdó ravna s podrejenimi, figuré pesjan, pes
mangeurs de grenouilles vzdevek, ki ga tujci dajejo Francozom
mangeur de kilomètres požiralec kilometrov

marīnus 3 (mare) morski, iz morja: sal (naspr. fossicius) Varr., V., Cat., Cael., Q., marini terrenique umores Ci., Venus H. iz morja vzšla (rojena), morsus Plin. jedkost morske vode, canis Plin., Sen. ph. morski pes, tjulenj, purpura Vulg. pravi (morski) škrlat, iz čokatega volka (bagrenke) pridobljeni, navis Icti. (klas. navis maritima), deus Serv., marino rore deos coronare H. z rožmarinom; subst. marīna -ae, f (sc. aqua) morska voda: Porph.

marmoreus 3 (marmor)

1. marmoren, marmorna(s)t, marmorast: Tib., Sen. ph., Val. Max., Amm., arae, opus O., solum Ci., signum Ci. kip iz marmorja, columnae, labrum Plin. iun., aliquem marmoreum facere V. ali ponere H. dati koga upodobiti iz marmorja.

2. metaf.
a) marmornat, marmorast, tj. gladek ali bel kot marmor, bleščeč se, blesteč se, lesketajoč se, bleščeče bel: Luc. ap. Non., Lucr., Mart., Arn., pes, pollex, palmae O., cervix V., Paros marmorea O. (= Paros nivea V.) bleščeči (zaradi kamnolomov belega marmorja), terraque marmoreo candida facta gelu O. pokrita z bleščečo slano, aequor V. bleščeča se morska gladina (prim. marmor 4.)
b) povezan z marmorjem, k marmorju sodeč: ars Vitr. kiparstvo.

mâtiné, e [mɑtine] adjectif ki ni čiste pasme (pes), križan, mešan (de z), bastarden (tudi figuré)

chien masculin mâtiné pes križanec, bastarden pes
parler un français mâtiné d'italien govoriti z italijanščino mešano francoščino

Melampūs -podis, m (Μελάμπους) Melámpus

1. Amitaonov sin, sloveč vedeževalec in zdravnik: Ci., V., Stat. idr.

2. Atrejev sin: Ci.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Melanchaetēs -ae, m (Μελαγχαίτης črnolasec, črnodlačnik) Melanhájt, Aktajonov pes: O.

Melaneus -ēī, m (Μελανεύς) Melanéj

1. Kentaver: O.

2. Aktajonov pes: O., Hyg.

mendācium -iī, n (mendāx)

1. laž, neresnica, prazna obljuba (naspr. verum): O., Sen. ph., Plin. idr., impudens Ci., de caede equitum C., m. dicere N., Q., cave mendacium (sc. dicas) ali cave mihi mendaci quicquam (sc. dicas) Pl., improbi hominis est mendacio fallere Ci., vero mendacio abuti lagati, kakor bi orehe tolkel, lagati, kot pes teče, debelo lagati (= kar naravnost, brez pomislekov), onerare aliquem mendaciis Ci. hudo nalagati koga, sine mendacio vivere Icti. pošteno, brez zavisti, brez hinavstva.

2. metaf.
a) prevara, slepilo, preslepitev, omama, privid, prikazen: Plin., Sen. ph., Amm., mendacia famae O., opinionis esse mendacium, non oculorum Ci., Phoebi Caesar mendacia ludit Poeta ap. Suet. posnema vlogo Fojba.
b) pesniška izmišljotina, basen, pravljica: mendacia poetarum Cu.

mentir [ie/i] nalagáti, izmisliti, hliniti; lagati, varati; na laž postaviti

mentir amor ljubezen hliniti
mentir con descaro, mentir más que la gaceta (ali que el gobierno) nesramno (debelo) lagati
¡V. no me dejará mentir! me vendar ne boste postavili na laž!
miente más que habla laže, kot pes teče
¡miento! pomota! motim se!

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

metricus 3 (gr. μετρικός)

1. merski, merilen: leges (pri utripu) Plin.

2. k stihomerju (stihoslovju, zlogomerju, metriki) spadajoč, stihomerski, stihoslovski, zlogomerski, metričen: pes Q., dictio Cass., omnes psalmi apud Hebraeos metrico carmine constant esse compositi Isid. (naspr. prosalis dictio); subst. metricī -ōrum, m metriki, pisatelji o metriki: Gell.

milíčniški miliciano ; (policijski) policíaco, policiaco, de policía

miličniška akcija operación f de policía
miličniški urad comisaría f de policía
pod miličniškim nadzorstvom bajo vigilancia de la policía
miličniški pes perro m policía
miličniški revir distrito m de vigilancia
miličniški zaupnik confidente m de la policía
miličniška postaja oficina f de la comisaría de policía
miličniški komisar (uradnik) comisario m(agente m) de policía
miličniška patrulja patrulla f de policía
miličniški avto coche m radio-patrulla
miličniški voz (márica) coche m cellular
miličniški zapor cuarto m de arresto

mīli-peda in mīlle-peda -ae, f (mīl(l)e in pēs) „tisočnoga“, neka žuželka, morda stonoga (prasičica, mokrica) ali navadni prašiček (babura): Plin., Hier.