Franja

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

handicapped [hǽndikæpt] pridevnik
oviran, oškodovan, prikrajšan (with)

a socially handicapped child socialno ogrožen otrok

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

hermoso lep; izvrsten, sijajen

hermoso m ljubi otrok, dragec (nežen izraz za otroka)

hijo moški spol sin; mladič (živali); potomec; zet; dragec, dragi (prijatelj); pridelek, izdelek, uspeh, posledica

hijo de algo = hidalgo; hijo bastardo, hijo espurio nezakonski otrok
hijo (i)legítimo (ne)zakonski otrok
hijo natural nezakonski otrok, najdenček
hijo político zet
el hijo pródigo izgubljeni sin
hijo de puta lopov, falot
cada hijo de vecino kdor koli
¡hijo de Dios! sveti Jezus!
hijos pl otroci (= sinovi in hčere)
sin hijos brez otrok
Salveda & Hijos Salveda & sinovi

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hlačke samostalnik
1. (žensko spodnje perilo) ▸ bugyiOb nakupu izbranega kompleta spodnjega perila vam hlačke podarijo. ▸ A kiválasztott alsóneműkészlet megvásárlásakor a bugyit ajándékba adják.
Povezane iztočnice: spodnje hlačke, vroče hlačke

2. (kratke hlače) ▸ nadrág, alsó, shortZa moške velja omeniti, da se na zmenek ne hodi v kratkih športnih hlačkah in majici brez rokavov. ▸ Férfiak esetében érdemes megjegyezni, hogy nem illik sportshortban és ujjatlan pólóban randevúzni.Sprehaja se po plaži in v tesno oprijetih hlačkah kaže svoje natrenirano telo. ▸ A strandon sétál és feszes fürdőnadrágjában mutogatja kidolgozott testét.
3. (otroško spodnje perilo) ▸ kisnadrág
Ko boste slekli hlačke in plenice, mu s staro plenico obrišite ritko. ▸ Amikor leveszi a kisnadrágját és a pelenkáját, akkor törölje meg a fenekét egy régi pelenkával.
Starši morajo poskrbeti, da otrok, star tri leta, ponoči ne lula več v hlačke. ▸ A szülőknek gondoskodniuk kell róla, hogy a hároméves gyerek már ne pisiljen éjszaka a kisnadrágjába.

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

hostage [hɔ́stidž] samostalnik
talec, -lka; zastavek, zalog

hostages to fortune žena in otrok
to give hostages to fortune obvezati se za kaj, izpostavljati se nevarnosti ali izgubiti
to hold s.o. hostage imeti koga za talca

iactūra -ae, f (iacĕre)

1. metanje (blaga) z ladje: quaerit, si in mari iactura facienda sit, equine pretiosi potius iacturam faciat an servuli vilis Ci.; meton.: iacturae summa Icti. škoda, nastala po metanju blaga z ladje.

2. metaf. opustitev, žrtvovanje, izguba, škoda: cuius laudationis iactura nobis exoptanda est Ci., iactura rei familiaris Ci., causae, iuris Ci., temporis L., operum tanto labore factorum L., capitis amissi (izgubljene glavnice) L., maior Romanis quam pro numero iactura fuit L. izguba v bitki, iactura sanguinis O. moritev otrok, iacturam (alicuius rei) facere škodo trpeti, izgubo imeti, (iz)gubiti kaj, iacturam dignitatis atque honoris facere C., huius dignitatis iactura facienda est Ci. ta čast se mora žrtvovati, hos iacturam suarum tribuum fecisse Ci. ti (da) so izgubili svoje tribuse, patiatur eius vita reliqua me hanc tantam iacturam criminum facere Ci. da sedaj tako povsem preskočim v, iacturam gravissimam feci, si iactura dicenda est tanti viri amissio Plin. iun., parvam iacturam accipere L. malo poražen biti, iacturam pati (= facere) Col.

3. meton. strošek, izdatek, denarna žrtev: quae iactura, qui sumptus, quanta largitio! Ci., ipsum M. Aurium non magna iactura facta tollendum interficiendumque curavit Ci., quibus iacturis homines in provincias proficiscuntur Ci., in his inmanibus iacturis infinitisque sumptibus Ci., eos ad se magnis iacturis pollicitationibusque perduxerant C., magnis iacturis sibi quorundam animos conciliare C.

ilégitime [-žitim] adjectif nezakonit, krivičen, neupravičen

enfant masculin ilégitime nezakonski otrok
conclusion féminin ilégitime nepravilen zaključek
prétention féminin ilégitime neupravičena zahteva
acte masculin ilégitime protizakonito dejanje

ilegitímen illégitime, naturel

ilegitimni otrok enfant moški spol illégitime (ali naturel)

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

impūbēs (inpūbēs) -beris; pesn.: in-pūbis -e

1. nedorasel, nezrel, negoden za ženitev: filiumque eius impuberem necavit Ci., qui diutissime impuberes permanserunt C. ki ostanejo negodni za ženitev = ki ohranijo čistost, puer impubes et adhuc non utilis armis O.; pesn.: comitemque impubis Iuli V., impubem Troilon flectere H.; enalaga: impube corpus V. nezrelo, impubes malae V., genae O. brez brade, neporasle, anni O. mlada; subst.: de omnibus ad impuberes supplicium sumit C. vse do otrok; toda: productis omnibus elegisse impubes dicitur L. otroke, dečke.

2. meton. lasje nedoraslih, deški lasje: impubium impositu Plin.

in-ermis -e in in-ermus 3 (in, arma)

1. brez orožja, brez obrambe, neoborožen, nebranjen, brez obrambe: Cu., Prop., Suet. idr., inermem tribunum gladiis adoriuntur Ci., qui homines inermos armis reppulerit Ci., civitatem servavi inermis Ci. kot mož miru, ab inermis pedibus auxilium petere S., inermia bracchia O., inermis manus, inermia pectora, inerme vulgus V., inermi milites C., inermis latro S., gingiva inermis Iuv. brezzoba, Nilus fama tantum, inermi quaesitu, cognitus Plin. brez vojne.

2. occ. brez vojaštva (vojakov), brez posadke, nezaščiten: praedas agens ex agro inermi L., inermis Achaia T., inermes legati, inermes provinciae T., omnia ... nuda et inerma Lucr.

3. metaf. slabo opravljen, nepodkovan: fuit carmen inerme O. brez osti, nikogar žaleča, Amor Tib. ne zadevajoč ran, in philosophiae alterā parte inermis Ci. slabo podkovan, virus Prud. brez učinka, senectus T. brez otrok.

infernal, e, aux [ɛ̃fɛrnal, no] adjectif peklenski; figuré vražji; strašen, neznosen

machine féminin infernale peklenski stroj
pierre féminin infernale srebrni nitrat
vacarme masculin infernal peklenski, oglušujoč trušč
un enfant infernal neznosen otrok

innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
être innocent du crime ne biti kriv zločina
tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost

inocente nedolžen, brez krivde, neškodljiv, preprost, naiven

la degollación de los inocentes pokol otrok v Betlehemu

instinktíven instinctive; on instinct

instinktívno prislov instinctively
instinktívno delati, napraviti to act on instinct
otrok instinktívno išče materine prsi a child instinctively seeks (for) its mother's breast