Franja

plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano

plóvba (-e) f navt.

1. navigazione; traversata:
čezoceanska, rečna plovba navigazione transoceanica, fluviale
plovba okrog sveta circumnavigazione del globo, della Terra; periplo della Terra
dolga plovba, obalna plovba grande, piccolo cabotaggio
kapitan dolge plovbe capitano di lungo corso
linijska plovba navigazione di linea
prosta, tramperska plovba navigazione (tramp)
plovba čez Atlantik la traversata dell'Atlantico
plovba proti vetru orzata, prueggio
plovba z jadrnico veleggiata

2. ekst. (družba) società di navigazione

pobrkljáti (-ám) perf. ➞ brkljati

1. trafficare, darsi da fare:
pobrkljati okrog hiše darsi da fare attorno alla casa

2. rovistare, frugare:
pobrkljati po torbici frugare nella borsetta

počépati (-am) | počépniti (-em) imperf., perf.

1. accoccolarsi, accovacciarsi, accosciarsi; accucciarsi; accucciolarsi; acquattarsi:
počepniti okrog odnja accoccolarsi attorno al fuoco
evf. počepniti za grm fare i bisogni all'aperto
pren. plotovi so počepali gli steccati venivano crollando

2. pren. pejor. cedere; calare le brache:
grozili so mu, pa je počepnil cedette alle minacce

poigráti (-ám) | poigrávati (-am)

A) perf., imperf.

1. muz. suonare

2. pren. atteggiarsi, disegnarsi, palesarsi:
okrog ust mu poigrava nasmeh la bocca gli si atteggia a sorriso

B) poigráti se (-ám se) | poigrávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. giocare, giocherellare

2. pren. giocare con, civettare, gingillarsi con; trastullarsi; prendersi gioco di:
poigravati se s fantom civettare con il ragazzo

4. pren. essere in balia di:
valovi so se poigravali z ladjo la nave era in balia dei marosi

pôkoj (-ója) m

1. pensione, pensionamento; riposo:
iti v pokoj andare in pensione, a riposo; pensionarsi
učitelj v pokoju maestro in pensione, pensionato

2. quiete, pace, requie:
tavati okrog brez pokoja vagare senza tregua
rel. Bog mu daj večni pokoj riposi in pace

pokrít (re)couvert

pokrit s skrilom ardoisé
pokrit balkon loggia ženski spol
pokrito nebo ciel moški spol couvert
pokrito nebo z okrog limi sivkastimi oblački ciel moški spol pommelé
z nesnago pokrito pohištvo meubles moški spol množine couverts de salissures
pokrita tržnica marché moški spol couvert
pokrit ostati garder son chapeau (sur sa tête)

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

Polybius -iī, m (Πολύβιος) Políbij, slaven grški zgodovinar, sodobnik Scipiona Afričana mlajšega, roj. okrog l. 210, umrl l. 122: Ci., L., Amm.

Pontia -ae, f Póntija (Póncija, zdaj Ponza), otok v Tirenskem morju ob obrežju Lacija: L., Suet.; pl. Pontiae -ārum, f Póntiji (Pónciji) = otok in naselbina na njem: L., pa tudi = skupina majhnih otočkov okrog Pontije (Poncije), Póntijski otoki (Póncijski otoki): Varr., Mel., Suet. — Od tod preb. Pontiānī -ōrum, m Pontijáni (Poncijáni), Póntijci (Pónciji): L.

2. otok pri Krku: Plin.

pòpasan -sna -o pašen: -o doba čas paše (okrog štirih popoldne)

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

potíkati se courir çà et là, rôder, vagabonder, traîner

potikati se okrog rouler çà et là, courir

Praetūtiī -ōrum, m Pretúcijci (Pretútijci), italsko pleme na južnem Picenskem. Od tod adj.

1. Praetūtius 3 pretúcijski (pretútijski): vina Plin., pubes Sil.

2. Praetūtiānus 3 pretúcijski (pretútijski): ager L., Plin. pretucijsko (pretutijsko) ozemlje okrog Hatrije.

Prāxitelēs -is in -ī, m (Πραξιτέλης) Praksítel, slaven grški kipar iz Aten (okrog l. 400); njegova najslovitejša kipa sta Afrodita v Knidosu in Eros v Tespijah: Ci., Plin., Col. idr. — Skrč. gr. gen. Prāxitelūs Mart., acc. Prāxitelēn Pr., voc. Prāxitele Aus. — Od tod adj. Prāxitelīus 3 (*Πραξιτέλειος) Praksítelov: capita Ci., brachia Corn., Venus Plin.

precinct [prí:siŋkt] samostalnik
ograjeno zemljišče, ograjen prostor (britanska angleščina zlasti okrog cerkve)
ameriško administrativna enota, volilna enota, policijska postaja, policijski okoliš
množina okolica, področje
množina, figurativno meje, območje

within the precincts of v mejah česa, znotraj česa
ameriško precinct captain (ali leader) vodja (stranke) volilnega okraja

prečna os ženski spol die Querachse, letalstvo die Nickachse
navor/ obračanje okrog prečne osi das Nickmoment/ die Nickbewegung
vrtenje okrog prečne osi das Nicken

preračúnano adv.

1. opportunisticamente; appositamente, apposta

2. al cambio (in), calcolando (in):
preračunano v tolarje znaša nagrada okrog 50 milijonov al cambio in talleri, il premio sarebbe di 50 milioni circa

prijeti¹ [é] (primem) prijemati

1. z rokami: greifen, fassen, anfassen, packen, ergreifen; (etwas) in die Hand nehmen
prijeti koga pod roko sich einhängen/einhaken/unterhaken (bei)
prijeti koga okrog pasu (jemanden) um den Leib fassen
prijeti koga okrog ramen (jemandem) die Hand um die Schulter legen
prijeti koga za vrat (jemanden) am Kragen nehmen/ packen
figurativno prijeti koga za besedo (jemanden) beim Wort nehmen
prijeti koga za glavo (jemanden) beim Kopf nehmen
prijeti koga za roko (jemanden) an der Hand nehmen
prijeti koga za ušesa (jemanden) bei den Ohren nehmen

2. (učinkovati) greifen; pri zaviranju: eine hohe Bremswirkung haben
medicina terapija je prijela (der Kranke) spricht auf die Behandlung an

3. ribe za trnek: anbeißen
figurativno prijeti za vabo den Köder anbeißen/an den Köder beißen

4.
figurativno (trdo) prijeti koga (jemanden) an die Kandare nehmen, in die Mache nehmen

prikróžiti (-im) perf. fare il giro:
satelit je prikrožil okrog zemlje il satellite ha fatto il giro della terra