Franja

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zájčji (-a -e) adj. di coniglio, conigliesco; ekst. di lepre, leporino:
zajčje meso carne di coniglio
zajčji mladiči leprotti
bot. zajčja deteljica, zajčja sol acetosella (Oxalis acetosella)
bot. zajčja rebra sisaro, pastinaca (Pastinaca sativa)
med. zajčja ustnica lagostoma, labbro leporino
gastr. zajčja obara spezzatino di lepre
med. zajčje oko lagoftalmo
lov. zajčje večalo fischietto da richiamo
bot. zajčji mak adonide (Adonis vernalis)
gastr. zajčji ragu sivè
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

zamižáti fermer les yeux

zamižati na eno oko fermer un œil

zamižáti (-ím) perf. chiudere gli occhi:
pren. zamižati na eno oko, na obe očesi chiudere un occhio; essere molto indulgenti, sorvolare

zapira|ti se (-m se) zapreti se sich schließen; vrata: zugehen, zufallen; figurativno človek pred čim: sich verschließen vor
krog se zapira der Ring schließt sich
oko, ki se zapira pri punčki: das Schlafauge
oči se zapirajo od zaspanosti: die Augen fallen zu

zatískati (-am) | zatísniti (-em) imperf., perf. chiudere, tappare:
zatiskati usta, nos tappare la bocca, il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zatisniti oko, oči chiuder occhio, gli occhi
ne moči zatisniti oči non poter chiudere gli occhi
pri prekršku je prometnik prizanesljivo zatisnil oko nella contravvenzione il vigile, indulgente, aveva chiuso un occhio
za vedno zatisniti oči chiudere gli occhi per sempre, morire
zatisniti, zatiskati oči pred resnico chiudere gli occhi davanti alla verità, non voler sapere la verità
zatisniti (si) pasove tirare la cinghia

zatísniti to close, to shut

zatísniti oči pred (nekim) dejstvom to close (ali to shut) one's eyes to a fact
vso noč nisem zatisnil očesa I did not sleep a wink all night
niti za hip ni zatisnil očesa vso noč he could not get a wink of sleep all night
zatísniti eno oko nad čem to overlook something

zatísniti fermer (en pressant)

zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit

zatísniti cerrar (apretando)

zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche

Zehe, die, (-, -n) prst (na nogi); beim Knoblauch: strok, stroček; sich auf die Zehen stellen stopiti na prste; jemandem auf die Zehen treten figurativ užaliti (koga), stopiti na kurje oko (komu)

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zób dent ženski spol

zob časa les ravages (ali les outrages) du temps
zob končnik (podočnjak, sekalec) (dent) molaire ženski spol (canine ženski spol, incisive ženski spol)
mlečni zob dent de lait (ali de première dentition)
modrostni zob dent de sagesse
sprednji zobje dents de devant
spodnji (zadnji) zobje dents du bas ali d'en bas, de dessous (du haut ali d'en haut, de dessus)
strupni zob dent à venin
votel, gnil zob dent cariée
do zob oborožen armé jusqu'aux dents
umetni zobje dents artificielles, fausses dents
zobje me bolijo j'ai mal aux dents
dobivati zobe faire ses dents
izdreti zob arracher (ali extraire) une dent
jezik za zobe! tenez votre langue!, taisezvous!
jezik za zobmi držati (figurativno) garder le silence, familiarno ne pas desserrer les dents, ne (pas) piper mot
ničesar ne imeti za pod zob n'avoir rien à se mettre sous la dent
pokazati zobe (figurativno) montrer les dents
zobe si izmiti (očistiti, otrebiti) se laver (se nettoyer, se curer) les dents
stisniti zobe (od jeze) serrer les dents (de rage)
šklepetati z zobmi (od mraza) claquer des dents (de froid)
škripati, škrtati z zobmi craquer, crisser, grincer des dents
zlomiti si zob se casser une dent
oko za oko, zob za zob œil pour œil, dent pour dent

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

žabj|i (-a, -e) Frosch- (krak der Froschschenkel, mrest der Froschlaich, test medicina der Froschtest, oko das Froschauge)
žabje regljanje das Quaken, das Gequäke, das Froschkonzert

žáliti to give offence, to offend, to insult, to outrage; (močnó) to affront

žáliti koga to give offence to someone, to hurt someone's feelings; (uho) to shock
nisem imel namena vas žáliti I did not intend to offend you, I meant no offence
ta barva žali oko this colour is an affront to the eyes, this colour hurts the eye

žáriti (-im)

A) imperf.

1. arroventare; metal. rendere incandescente; ricuocere

2. pren. bruciare, ardere

B) žáriti se (-im se) imperf. refl.

1. risplendere, brillare, illuminarsi

2. biancheggiare; luccicare

3. pren. raggiare, risplendere:
oko se ji je žarilo od veselja gli occhi le raggiavano dalla gioia

žȗlj m, mn. žuljevi žulj: ruke pune žuljeva; stati kome na žulj stopiti komu na kurje oko

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.