Franja

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj

goose¹ množina geese [gu:s, gi:s] samostalnik
gos, goska; gosje meso
figurativno neumnež, -nica

to cook s.o.'s goose uničiti, odstraniti koga
to get the goose biti izžvižgan
green goose mlada goska
it's gone goose with him zgubljen je
to kill the goose that lays golden eggs s pohlepom in skopostjo si uničiti vir dohodkov, zaklati kravo, ki jo molzemo
he would not say "bo" to a goose nikomur ne bi skrivil lasu
what is sauce for the goose is sauce for the gander kar je dobro za enega, je dobro tudi za drugega
fox and geese vrsta družabne igre
all his geese are swans vedno pretirava

grasso

A) agg.

1. debel:
è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

2. masten, tolst, maščoben:
cibi grassi mastne jedi
formaggio grasso mastni sir
acido grasso maščobna kislina
carbone grasso masten premog
argilla grassa mastna glina

3. obilen, bogat:
fare grassi guadagni mastno zaslužiti
popolo grasso hist. bogato meščanstvo
annata grassa bogata letina
martedì grasso pustni torek
a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

4. koristen, ugoden:
ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
discorsi grassi opolzko govorjenje
risata grassa krohot

B) m

1. tolšča, mast:
grasso di maiale svinjska mast

2. maščoba:
togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

3. kem. maščoba:
grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba

grease² [gri:z] prehodni glagol
mazati, z maščobo umazati, podmazati
figurativno podkupiti; okužiti (konja) z oteklino na nogi

to grease the wheels figurativno odstraniti težave
to grease s.o.'s palm (ali fist, hand) podkupiti koga
like greased lightning bliskovito, ko bi trenil

hypothèque [-tɛk] féminin hipoteka, zastavitev nepremičnine kot poroštvo pri denarnem posojilu, taka vknjižba ali posojilo

sur hypothèque proti hipotečni varnosti
lever une hypothèque (figuré) odstraniti, kar ovira, škoduje
franc d'hypothèques (nepremičnina) brez dolga
prendre, amortir, purger une hypothèque vzeti, amortizirati, izknjižiti hipoteko
prendre une hypothèque sur l'avenir (figuré) razpolagati s stvarjo, preden jo imamo

ingessatura f

1. gipsanje, mavčenje

2. med. zamavčenje, mavčna obveza, mavec:
togliere l'ingessatura odstraniti mavec

iztrebi|ti² [é] (-m) žival: (odstraniti drobovje) ausnehmen, ausschlachten; lovstvo ausweiden
iztrebiti se medicina sich entleeren

kal³ ženski spol (kali …) rastlinstvo, botanika der Keim (tudi figurativno), der Keimling
odstraniti kali entkeimen
odstranitev kali die Entkeimung
v kali zatreti figurativno im Keim ersticken, abwürgen

klic|a ženski spol (-e …) der Keim, rastlinstvo, botanika der/das Embryo
kristalna klica der Kristallkeim, Kristallisationskeim
klica ledu der Eiskeim
odstraniti klice agronomija in vrtnarstvo auskeimen

korenin|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Wurzel (dihalna Atemwurzel, glavna Hauptwurzel, hoduljasta Stelzwurzel, oporna Stützwurzel, oprijemalna Haftwurzel, Klammerwurzel, plezalna Kletterwurzel, prezračevalna Atemwurzel, primarna Primärwurzel, srčna Herzwurzel, Pfahlwurzel, zračna Luftwurzel); anatomija pri zobeh, laseh: die Wurzel (Zahnwurzel, Haarwurzel); tehnika, metalurgija pri litju: der Knochen
v kuhinji: peteršiljeva korenina die Petersilienwurzel
brez korenin wurzellos
tvorba korenin die Wurzelbildung
na lastnih koreninah (necepljen) wurzelecht
agronomija in vrtnarstvo z dobro izoblikovanimi koreninami mit kräftiger Wurzelbildung
imeti korenine (v) wurzeln (in)
odstraniti korenine abwurzeln
medicina zdravljenje korenine die Wurzelbehandlung
lotiti se zla pri korenini das/ein Übel an der Wurzel packen

koščic|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (seme) der Kern (breskova Pfirsichkern, češnjeva Kirschkern, datljeva Dattelkern); der Stein
odstranjevalnik koščic der Entkerner
odstraniti koščice aussteinen, entsteinen, entkernen

koščíca anatomija small bone; ossicle; (v sadju) stone

sadje s koščíco stone fruit, drupe
koščíca slive plum stone
odstraniti koščíco (pri sadju) to stone

kôtlovec (kamen) fur; scale

odstraniti kôtlovec to descale

kôtlovec incrustation ženski spol , tartre moški spol , dépôt moški spol calcaire

odstraniti kotlovec détartrer, désincruster
topilo za kotlovec détartrant moški spol, désincrustant moški spol

kôtlovec incrustaciones f pl

odstraniti kotlovec raspar (ali picar) las incrustaciones
topilo za kotlovec desincrustante m

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

led [é] moški spol (-u …)

1. das Eis, -eis (celinski Binneneis, Inlandeis, firnov Firneis, fosilni Bodeneis, glavničasti Kammeis, ledeniški Gletschereis, v kosih Blockeis, naravni Natureis, plavajoči Treibeis, Packeis, polarni Polareis, steblikasti Stengeleis, suhi Trockeneis, talni Bodeneis, Grundeis, umetni Kunsteis)
padajoči led der Eisschlag
… ledu Eis- (blok der Eisblock, klica der Eiskeim, kocka der Eiswürfel, kos das Eisstück, das Eisstückchen, meja die Eisgrenze, nastajanje die Eisbildung, plast die Eisschicht, taljenje die Eisschmelze)
… na ledu Eis- (dirke das Eisrennen, jadranje das Eissegeln, kegljanje das Eisstockschießen, Stockschießen, ples der Eistanz)
… v ledu Eis- (plezalec der Eisgeher, plezanje das Eisgehen, Eisklettern, šport der Eissport)
plezanje v strmem ledu das Steileisklettern, Wasserfallklettern, Eisfallklettern
gladek kot led eisglatt
pokrit z ledom eisbedeckt
razbiti led das Eis brechen
odstraniti led s česa (etwas) enteisen, abeisen
ribolov pod ledom die Eisfischerei

2. (poledica) das Glatteis

3.
večni led ewiger Frost

4.
figurativno dati na led aufs Eis legen
prebiti led den Bann brechen, das Eis brechen
speljati na led aufs Eis führen, aufs Glatteis führen

ličil|o srednji spol (-a …) die Schminke
odstraniti ličilo (sich) abschminken

likanj|e srednji spol (-a …) das Bügeln, das Plätten; tehnika (glajenje) das Glätten
oblikovalno likanje das Bügelpressen
ročno likanje das Handbügeln
krpa za likanje das Bügeltuch
odstraniti z likanjem wegbügeln
obstojen pri likanju bügelfest, bügelecht

lìsica ž
1. zool. lisica, Vulpes vulpes: polarna, srebrna, stepska lisica; tjerati -u, istjerati vuka ko želiš odstraniti manjše zlo, si lahko nakoplješ večje; kad lisica predikuje, pazi dobro na guske
2. lisičevina, lisičje krzno: nositi -u oko vrata
3. ekspr. zvit človek: ne vjeruj njemu, velika je on lisica
4. sorta belega grozdja
5. bot. lisička, Cantharellus cibarius