Franja

mudar spremeniti, menjati (obleko, stanovanje ipd.); odvesti; goliti se (ptiči); leviti se; mutirati (glas)

mudar (casa) menjati stanovanje, preseliti se
mudar de color barvo spremeniti
mudar de parecer premisliti si
mudar de estado poročiti se
mudar de tiro konje zamenjati, prepreči
mudar de tono druge strune ubrati
mudarse spremeniti se, obrniti se (veter), preobleči se; preseliti se; pročiti, oditi; opraviti potrebo
mudarse de casa preseliti se, menjati stanovanje
mudar(se) la camisa srajco preobleči
¿adónde se ha mudado? kam se je preselil?

nadáljnji ultérieur, additionnel

brez nadaljnjega sans façon, sans plus, sûrement, sans autre forme de procès
do nadaljnjega jusqu'à nouvel ordre, jusqu'à plus ample informé, provisoirement
za nadaljnje informacije se obrniti na pour plus de (ali plus amples) renseignements s'adresser à

nadáljnji ulterior; adicional

do nadaljnjega hasta nuevo aviso, hasta nueva orden
to se lahko naredi brez nadaljnjega no hay inconveniente en hacerlo
v nadaljnjem en lo sucesivo; en adelante
za nadaljnje informacije se obrniti na para más informes dirigirse a

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

nase ( = na sebe) auf sich
vreči nase obleko: etwas überwerfen, in die Kleider fahren
naravnan nase selbstbezogen
naravnanost nase die Selbstbezogenheit
obrniti/potegniti nase auf sich ziehen
paziti nase sich schonen
opozoriti nase sich bemerkbar machen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen

naslov¹ moški spol (-a …) (adresa) die Anschrift, Postanschrift, die Adresse
telegrafski naslov Telegrammkurzanschrift, Telegrammadresse
(kontaktni Kontaktadresse, lažni Deckadresse, za primer nesreče Notadresse, počitniški Urlaubsadresse, Urlaubsanschrift, privatni Privatadresse)
nalepnica z naslovom die Aufklebeadresse
obesek z naslovom die Anhängeadresse
na naslov an die Adresse/ Anschrift, per Adresse
figurativno obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden

naslóv address, direction; title; (članka v časopisu) heading; (nadpis) superscription, inscription; (naziv) name, title, appellation

na naslóv (pri) (pismo) care of (krajšava: c/o)
obrniti se na napačen naslóv (figurativno, pogovorno) to come to the wrong shop
moj stalni naslóv je... my permanent address is...

naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

akademski naslov título m académico
napačen naslov dirección equivocada
zasilen naslov dirección fortuita
imeti naslov tener el título (de)
knjiga ima naslov el libro se titula
doseči naslov sacar un título
dati naslov čemu (in)titular a/c
napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
podeliti naslov conceder un título
priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
braniti naslov (šp) defender el título

nazaj¹ (na zadnjo stran) nach hinten; rückwärts, rückwärts-, nach rückwärts; zurück, zurück-; Rück-; (ritensko) rücklings; (drseti zurückrutschen, zurückgleiten, iti nach hinten gehen, (ritensko) rücklings gehen, nagniti zurückbeugen, zurückneigen, nagniti se sich zurücklegen, obrniti nach hinten drehen, rückwärts laufen lassen, obrnjen [rückwärtsgewandt] rückwärts gewandt, premakniti zurückbewegen, vozilo zurücksetzen)
vožnja nazaj (ritensko) die Rückwärtsfahrt
pomikati se nazaj tehnika im Rücklauf sein
| ➞ → vzvraten

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

ne-fās, n indecl. (nĕ in fās) kar nasprotuje božjemu, zato pa tudi moralnim in naravnim zakonom

I. subst.

1. krivica, brezbožnost, greh(ota), pregreha, zločin(stvo), skrunitev, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, sramotno dejanje, grozno (grozovito) dejanje, grozovitost, grozota (naspr. fās): Cl., quod nefas ad religionem pertinet N., ubi fas versum usque nefas V., dirum nefas in pectore versat V. = samomor, lex maculosum edomuit nefas H. prešuštvo(vanje), cum fas atque nefas exiguo fine libidinum discernunt avidi H., in omne nefas se parare O., fasque nefasque confusura ruit O., civile nefas ubi nefas belli Lucan. državljanska (domača) vojna, ad scelus atque nefas purpura ducit Iust., quod tantum nefas … construxisset Iust.; preg.: per omne fas ac nefas secuturi vindicem libertatis L. v dobrem in zlu, „čez drn in strn“.

2. meton. (o živih bitjih) gnusoba, grdoba, spaka: namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est habet nec victoria laudem, extinxisse nefas (= Helenam) V., Stygii quae numina regni infernumque nefas et mersos nocte furores impia tam saeve gesturus bella litasti? Lucan. —

II. adj.

1. (z verskega stališča) nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, ne prav; najpogosteje s subjektnim inf. ali ACI: Iove tonante cum populo agi nefas fuit Ci., ea sacra manibus attingi nefas fuit Ci., quibus nefas est deserere patronos C.; s sup. na -u: quod nefas est dictu Ci., dictu nefas prodigium V. neizrekljivo; v raznih drugih skladih: quartus (sc. Mercurius) Nilo patre (sc. natus), quem Aegyptii nefas habent nominare Ci., quod se patriae irasci nefas esse duceret N., fanum Neptuni est Taenari, quod violari nefas putant Graeci N. imajo za grešno, štejejo za greh; brez določnega glag.: corpora viva nefas Stygiā vectare carinā V.; kot vmesni vzklik = strašno! grozno! o groza! grozota! nezaslišano!: sequiturque, nefas! Aegyptia coniunx V., Lavinia virgo visa, nefas, longis comprendere crinibus ignem V., quatenus, heu nefas, virtutem incolumem odimus H., Troia (nefas!) commune sepulcrum Asiae Europaeque Cat., cum sociis (nefas!) dimicatum est Fl.; kot prastar stalni izraz v koledarju pontifikov, ki so ga dodajali sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi) ni dovoljeno (sc. razpravljati pred sodiščem, sodne obravnave niso dovoljene): Varr. (prim. nefāstus).

2. (z izvenverskega stališča) kar ni prav = nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, nekoristno, tudi nemožno, nemogoče: cui nihil umquam nefas fuit nec in facinore nec in libidine Ci., quia profecto videtis nefas esse dictu miseram fuisse talem senectutem Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. kar koli ni mogoče obrniti na bolje, spremeniti na bolje.

neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
dati neprave podatke fornire false generalità
lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
neprava svila seta artificiale
nepravi biseri perle false
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
nepravi ulomek frazione impropria
anat. neprava rebra costole false, mendose
lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
lingv. neprava pripona suffisoide
zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)

notice¹ [nóutis] samostalnik
obvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)

ekonomija notice of assessment davčna odločba
previous notice predhodna objava
this is to give notice that s tem obveščamo, da
pravno to give notice of appeal vložiti priziv
parlament to give notice of motion dati iniciativen predlog
obituary notice osmrtnica, obvestilo o smrti
to attract (ali come into) notice obrniti pozornost nase
to be under notice to quit biti blizu smrti
to bring s.th. to s.o.'s notice opozoriti koga na kaj
to escape notice ostati neopazen
to give s.o. notice odpovedati komu službo
to give s.o. notice of s.tb. sporočiti komu kaj
to give notice to quit odpovedati (stanovanje, službo)
to have notice zvedeti, biti obveščen
pravno to serve notice upon s.o. pozvati koga (na sodišče)
at a minute's (ali moment's) notice takoj
a month's notice enomesečna odpoved
without notice brez odloga (odpuščen itd.)
at short notice v kratkem roku
to put up a notice objaviti (na oglasni deski)
šaljivo to sit up and take notice iti na bolje (zdravje)
until further notice do nadaljnjega
baby takes notice otrok se začenja zavedati stvari okoli sebe
to take notice of opaziti, ozirati se na kaj
take notice that opozarjam te, da
to take no notice of ne zmeniti se za kaj, ignorirati
not worth s.o.'s notice nevreden upoštevanja

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

nuō -ere (indoev. kor. *(s)neu- kimniti, zganiti, suniti, obrniti se; prim. náva-tē, nāuti obrne (obrača) se, gr. νεύω (iz *σνευσω) (po)kimam, νεῦμα = nūmen, νευστάζω, νυστάζω kimam, (za)dremam, (za)spim, lat. nūmen, nūtus, nūtāre) kloniti, kimniti (kimati), migniti (migati); izhodiščna beseda k ab-nuo, ad-nuo …

nūtō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glagol. *nuere)

1.
a) (o stvareh) vegati (se) na dve strani, nagibati se sem in tja, majati se, gugati se levo in desno, sem in tja, zibati se: ornus mutat V., rami pondere nutant O. se pripogibajo, se krivijo, nutant galeae L., nutare in casside cristae (sc. videntur) Sil., nutant turres Lucan., nutantes domūs Lucan., nutantia pondera Mart., nutans machinamentum T. gor in dol se premikajoča ročica vzvoda, nullo motu terrae nutavisse sedes suas T.; subst. pt. pr. pl. n.: nutantia fulcire Ap.
b) occ. α) ulekniti se, (u)kriviti se, (u)šibiti se, upogniti (upogibati se): huic vineae trium pedum altitudo excelsior nutat, ceteris a quinto, dum ne excedat hominis longitudinem iustam Plin. β) hoteti podreti se: mundi nutante ruina Lucan., casuram fatis sensit nutare ruinam Lucan. γ) (o osebah) z glavo (pri)kimati, (po)migati: capite nutant Pl., neque illa ulli homini nutet, nictet, adnuat Pl., ille nutat utroque caput Sil.; poseb. o zaspanih ljudeh: nutans, distorquens oculos H., summaque percutiens nutanti pectora mento O., nutans crebro capitis motu Suet.
c) (o ranjencu) pasti (padati), zgruditi se na tla: prostegere armis … nutantem vulnere civem Iuv. ki se je zgrudil na tla;
d) occ. ukazujoče (po)migati, namigniti (namigovati): nutat, ne loquar Pl.

2. metaf.
a) omahniti (omahovati), (za)majati se, ne stati trdno, znajti se (biti) v nevarnem položaju, znajti se (biti) v nevarnosti: nutans acies T., cum victoria nutaret Aur., moenia nutantia Romae Sil. šibko, tanto discrimine urbs nutabat T., nutantem rem publicam stabilire Suet., nutanti negotio consulere Amm.; od tod nutare in fugam Fl. obrniti (spustiti) se v beg.
b) omahniti (omahovati), neodločen postati (biti) v svoji sodbi: animus nutat huc atque illuc O., mihi Democritus … nutare videtur in natura (v svoji sodbi o naravi) deorum Ci., curis nutantem Colchida videt Val. Fl., pavor utroque nutat Stat., regum animos … hac nutare videt Stat. omahujoč nagibati se na to stran.
c) omahniti (omahovati), nezanesljiv biti (v zvestobi): primo Valerius Festus legatus studia provincialium cum fide iuvit; mox nutabat T., Galliae nutantes V., nutantis ac dubias civitates retinuit in fide Suet.

obrača|ti (-m) obrniti

1. (vrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich), oči: verdrehen

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden
obračati hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern

4. pri pečenju: wenden, wälzen

5. seno: zetten, wenden

6.
obračati pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen

7. denar: wirtschaften mit
|
figurativno obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen (komu jemandem)
figurativno obračati plašč po vetru den Mantel nach dem Wind drehen, sein Mäntelchen in den Wind hängen, ein Gesinnungakrobat sein
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata