Franja

Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)

kùmsāl -ála m (t. kumsal) peščina ob vodi, plaža

laisse² [lɛs] féminin ob oseki odkrita obala

laisse de haute, basse mer dosežena gornja, spodnja meja plimovanja; naplavljen breg; tirada epske pesnitve

làncāna ž (it. lanzana) dial.
1. vrv za privezovanje ladje ob obali, za vleko ladje ali ribiške mreže
2. vrv za razvijanje jader

langgehen^* iti/hoditi ob/vzdolž; nicht wissen, wo es langgeht ne znajti se

lash² [læš]

1. prehodni glagol
bičati, šibati (tudi figurativno)
tolči ob; švrkniti
figurativno priganjati, razvneti, razvnemati, pobesniti, spraviti v bes
figurativno ostro kritizirati, bičati

2. neprehodni glagol
šibati, bičati (valovi, dež); švigati, švigniti, švrkati; udariti, napasti, bičati po (at)

the storm lashes the sea vihar biča morje
to lash the tail švrkati z repom
to lash o.s. into a fury pobesneti
to lash down liti (dež)
to lash into planiti v, izbruhniti
to lash out tolči okrog sebe; brcati, ritati (konj)
to lash out at šibati po kom

laterālis -e (latus -eris)

1. ob (na) strani se nahajajoč, stranski: dolor Luc. (ali Enn.?) ap. Maximi(a)num Victorinum zbadanje, bodljaji; subst. laterālia -ium, n stranski jahalni toki, (stranske) jahalne torbice: Dig.; sg. laterāle -is, n: Char.

2. kot geom. t.t. stranski, straníčen: qualitas, multiplicatio, summa Boet. Adv. laterāliter glede strani(ce), na strani, ob strani, s strani, skozi strani: Boet.

lay aboard prehodni glagol
navtika pripeljati ladjo ob bok druge (za borbo)

lay-by [éibai] samostalnik
parkirišče ob avtomobilski cesti

lèbić m (it. libeccio) dial. jugozahodnik ob Jadranu

lécher [leše] verbe transitif ob-, po-lizati

lécher les pieds de quelqu'un komu peté lizati, klečeplaziti pred kom
se lécher les lèvres oblizovati si ustnice
se lécher des doigts (ali: de babines) de quelque chose oblizovati si prste za čem

letterpress [létəpres] samostalnik
tisk knjižnji tiskalni stroj; tisk brez slik, tekst ob ilustraciji; pisemski obtežilnik

lišávati lìšāvām
I.
1. odvzemati komu kaj: lišavati koga slobode; pod starost priroda čovjeka često lišava vida
2. oproščati koga česa: time vas ja lišavam svake sumnje
II. lišavati se biti ob: zbog njega lišavam se zdravlja zaradi njega sem ob zdravje

litō -āre -āvī -ātum (sor. z gr. λιτή prošnja, λίσσομαι, λίτομαι, λιτανεύω prisrčno prosim)

I. intr.

1. ob ugodnih (pred)znamenjih darovati (žrtvovati), ugodna (pred)znamenja dobi(va)ti za kaj; abs.: tum me Iuppiter faciat ut sacruficem nec umquam litem Pl., non facile litabant, Manlium egregie litasse, ab collega litatum est L., prorsus egregie litatum esse Cu., cum litare non posset, introiit curiam spretā religione Suet.; v abs. abl. litato: non auspicato nec litato aciem instruunt L. brez ptičegledja in žrtvovanja; z dat. personae: quî tandem evenit, ut litetur aliis (dis), aliis non litetur Ci., litatum est ei deo Plin.; pren.: litemus igitur Lentulo Ci. žrtvujmo torej Lentulu spravno žrtev; z abl. žrtve: proximā hostiā litatur saepe pulcherrime Ci., animā litandum Argolicā V. za pridobitev ugodnih (pred)znamenj je treba žrtvovati življenje Argivca; preg.: molā tantum salsā litant, qui non habent tura Plin. = vsakdo da po svoji moči, le malovrednež da več, kot premore.

2. metaf. žrtvovati = zadovoljiti (zadovoljevati) koga ali kaj, ustreči (ustrezati), zadostiti (zadoščati) komu ali čemu; z dat.: publico gaudio Plin. iun., legibus Ap.

3. (o žrtvi) ugodna (pred)znamenja da(ja)ti, srečen izid obljubiti (obljubljati): victima nulla litat O., victima caesa litat Mart., sacrificio non litante Suet. —

II. trans.

1. kaj (srečno, ugodno) žrtvovati: pastor … exta litabat ovis Pr., sacris litatis V. po srečno opravljenem žrtvovanju, l. sanguinem humanum Fl., ieiuniorum victimam Prud.; z abl. ob acc.: fordā sacra litate bove O.

2. z žrtvami idr. (po)tešiti, utešiti, pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: numen precibus et victimis Ap. (?), numen hostiis et votis ali conceptis verbis Amm., sacris deos Serv.

3. metaf.
a) žrtvovati = posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati), odmeriti (odmerjati): plura non habui, dolor, quae tibi litarem Sen. tr., honorem domino deo l. Tert.
b) maščevati kaj: duorum centurionum interitio hac adversariorum poenā est litata Auct. b. Hisp.

longer [lɔ̃že] verbe transitif hoditi vzdolž, pluti ob; raztezati se ob

longer la rivière hoditi ob reki
longer les allées du parc hoditi po drevoredih parka
le bois longe la côte gozd se razteza vzdolž obale

lungarno m obrežje ob Arnu

lungolago m (pl. -ghi) cesta, pot ob jezeru

lungomare m cesta, pot ob morju

lungosēnna m invar. nabrežje, cesta ob Seni

lungotevere m invar. tibersko nabrežje, cesta ob Tiberi