Franja

kotàrina ž senik, ograjen prostor ob hiši za spravljanje sena in slame

kòžura ž, kožúra ž
1. koža, kožica: kožura zove se ona koža koja ostane kad se s nje skine slanina; negdje -e suše, pa kuvaju zajedno sa pasuljem ili kiselim kupusom; koža od oparenog svinjčeta ili od pečene, kuvane živine (peradi) zove se kožura
2. med. debela plast vezivnega tkiva, nastane ob zraščanju poprsnice kot posledica vnetja porebrnice

kraj predl. z rod. poleg, tik ob, pri: kraj mora; sjedni kraj mene; prolaziti kraj šume; kraj najbolje volje kljub najboljši volji; kraj sviju nedaća ob vseh nezgodah

krajòber m delavec, ki v skupini delavcev bere, žanje, trga ob kraju

krajpùtāš -áša m nagrobnik, spomenik ob poti

kràljice kràljīcā ž mn. etn. dekleta, ki v Slavoniji, Sremu, ponekod v Vojvodini in Srbiji ob binkoštih koledujejo s pesmijo od hiše do hiše

kratkòdnevica ž čas ob zimskem sončnem obratu

kr̀stītke kr̀stitākā ž mn. etn. krstitki, gostija ob krstu

kȕćīšte s
1. prostor, kjer je nekoč stala hiša: vratili su se sa popaljena -a
2. hiša, hišna skupnost: svako kućište pošlje jednoga člana na rad
3. ohišnica, svet ob hiši
4. teh. ohišje: kućište pumpe, turbine
5. prokartao je kuću i kućište zakartal, zapravil je vse do zadnjega dinarja

Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)

kùmsāl -ála m (t. kumsal) peščina ob vodi, plaža

laisse² [lɛs] féminin ob oseki odkrita obala

laisse de haute, basse mer dosežena gornja, spodnja meja plimovanja; naplavljen breg; tirada epske pesnitve

làncāna ž (it. lanzana) dial.
1. vrv za privezovanje ladje ob obali, za vleko ladje ali ribiške mreže
2. vrv za razvijanje jader

langgehen^* iti/hoditi ob/vzdolž; nicht wissen, wo es langgeht ne znajti se

lash² [læš]

1. prehodni glagol
bičati, šibati (tudi figurativno)
tolči ob; švrkniti
figurativno priganjati, razvneti, razvnemati, pobesniti, spraviti v bes
figurativno ostro kritizirati, bičati

2. neprehodni glagol
šibati, bičati (valovi, dež); švigati, švigniti, švrkati; udariti, napasti, bičati po (at)

the storm lashes the sea vihar biča morje
to lash the tail švrkati z repom
to lash o.s. into a fury pobesneti
to lash down liti (dež)
to lash into planiti v, izbruhniti
to lash out tolči okrog sebe; brcati, ritati (konj)
to lash out at šibati po kom

laterālis -e (latus -eris)

1. ob (na) strani se nahajajoč, stranski: dolor Luc. (ali Enn.?) ap. Maximi(a)num Victorinum zbadanje, bodljaji; subst. laterālia -ium, n stranski jahalni toki, (stranske) jahalne torbice: Dig.; sg. laterāle -is, n: Char.

2. kot geom. t.t. stranski, straníčen: qualitas, multiplicatio, summa Boet. Adv. laterāliter glede strani(ce), na strani, ob strani, s strani, skozi strani: Boet.

lay aboard prehodni glagol
navtika pripeljati ladjo ob bok druge (za borbo)

lay-by [éibai] samostalnik
parkirišče ob avtomobilski cesti

lèbić m (it. libeccio) dial. jugozahodnik ob Jadranu

lécher [leše] verbe transitif ob-, po-lizati

lécher les pieds de quelqu'un komu peté lizati, klečeplaziti pred kom
se lécher les lèvres oblizovati si ustnice
se lécher des doigts (ali: de babines) de quelque chose oblizovati si prste za čem