Franja

zasenčeváti (-újem) | zasénčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. fare ombra (a), mettere all'ombra, adombrare; coprire d'ombra

2. pren. offuscare, oscurare; eclissare:
napaka, ki zasenčuje prejšnje uspehe un errore che offusca i successi precedenti

3. avt.
zasenčiti, zasenčevati žaromete abbassare i fari

B) zasénčiti si (-im si) perf. refl.
zasenčiti si oči farsi solecchio, farsi schermo agli occhi

zmot|a [ó] ženski spol (-e …) der Irrtum (pravna Rechtsirrtum, sodna Justizirrtum, o vsebini Inhaltirrtum), die Verirrung; (napaka) der Fehler
zmota pri … Fehl-
(načrtovanju die Fehlplanung, sodbi der Fehlspruch)
Kakšna zmota! Fehlanzeige!
(zmotni/napačen sklep) der [Trugschluß] Trugschluss; (zmotna vera) der Irrglaube
s pridržkom zmote Irrtum vorbehalten
biti v zmoti im Irrtum sein, einem Irrtum unterliegen, falsch liegen, in einem Irrtum befangen sein
spraviti v zmoto in das Irrtum führen
spravljanje v zmoto pravo arglistige Täuschung

zmotljiv pridevnik
(ki se lahko zmoti) približek prevedka ▸ olyan ember aki tévedhet, esendő
Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv. ▸ kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje. ▸ kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.

značáj character; (narava) nature; (značilnost) characteristic

brez značája characterless, without character, unprincipled
čist značáj sterling character
čuden značáj (čudak) strange character
čvrst, odločen značáj firm character
gospodovalen značáj domineering spirit
moč, trdnost značája strength, firmness of character
napaka v značáju flaw (ali defect, fault) in someone's character
podobnost v značáju similarity in character
šibkost značája weakness of character
biti zaprtega značája to be secretive
naše informacije so skoraj uradnega značája our information is virtually (ali to all intents and purposes) official

ἁμαρτάς, άδος, ἡ, ion. ἁμάρτημα ατος, τό ἁμαρτία, ἡ pomota, napaka, pregrešek, greh περί τι.

ἁμαρτωλός 2 (ἁμαρτάνω) grešen; subst. ὁ, ἡ grešnik NT; ἡ ἁμαρτωλή napaka, blodnja, zmota.

βαρβαρισμός, ὁ 1. raba tujega jezika, tujih šeg. 2. napaka v jeziku ali govoru.

ἐλ-λείπω 1. trans. notri zapuščam, ostavljam, opuščam, zanemarjam μηδὲν λέγων, τὸ μὴ οὐ πυθέσθαι; ἐμαυτῷ πολλά odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam τινός, τινί, ἔν τινι, εὖ ποιῶν v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers. ἐλλείπει μοί τινος manjka mi česa, ὧν ἐνέλειπε τῇ πόλει česar država ni imela; τὸ ἐλλεῖπον pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

νόσος, ἡ, ion. νοῦσος 1. a) bolezen, bolehavost, kuga, pomor; b) blaznost θεία νόσος; ἱερά padavica; c) (νοσηλεία) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: poguba, kuga, nesreča νόσος πόλεως.

πλημμέλεια, ἡ (πλημ-μελής) napaka, prestopek, pregrešek, pomota.

ῥυτίς, ίδος, ἡ [Et. iz wrū-, gl. ἐρύω] 1. grba, guba. 2. NT madež, napaka.

сердце n srce;
порок сердца srčna napaka;
положи руку на с. povedati popolnoma odkrito;
не лежит с. к чему ni po volji;
брать за с. ganiti;
сорвать с. на ком ohladiti si jezo nad kom;
у него с. на меня jezen je name;
сказать в сердцах (с сердцем) reči v jezi;
у него с. отошло jeza se mu je skadila;
у меня с. щемит skrbi me;
быть по сердцу ugajati, všeč biti;
у меня отлегло от сердца kamen se mi je odvalil;
сказать скрепя с. s krvavečim srcem, nerad povedati