Franja

Durchgangszug, der, vlak, ki ne ustavlja

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

dvòjiti -īm
I.
1. ločiti, ločevati: iako nas vrijeme i prostor dvoje, računajte me ipak u svoje kolo
2. deliti na dva dela: planine dvoje našu zemlju
3. razločevati: dvojiti snove od stvarnosti
4. dvomiti, ne vedeti, katero od dvojega je pravo: ne dvojim da će me prijatelj skoro posjetiti; gledam i dvojim da li je pravo ovo ili ono
II. dvojiti se
1. ločevati se
2. dvomiti: o njegovu znanju ne može se dvojiti

dvómiti douter de, être dans le doute, mettre en doute, hésiter, avoir des doutes sur, ne pas avoir confiance en

ne dvomim, da bo prišel je ne doute pas qu'il viendra (ali qu'il ne vienne)

ébaucher [eboše] verbe transitif zasnovati, narediti osnutek; skicirati; surovo obdelati; začeti, a ne izvesti do konca

s'ébaucher dobiti (prvo) obliko
ébaucher une poutre obtesati bruno
ébaucher un salut (samó) nakazati pozdrav
ébaucher un sourire malce se nasmehniti
ébaucher un projet zasnovati načrt

ebensowenig, ebenso wenig prav tako ne, tudi ne, nič bolj ne

échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?

effacé, e [efase] adjectif iz-, zabrisan; obledel (barva, spomin); figuré nepomemben, ki ne zbuja pozornosti, skromen; podrejen (vloga); figuré pozabljen, minul

couleur féminin effacée obledela barva
rôle masculin effacé skromna, podrejena vloga

egeō -ēre eguī (—)

1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.

2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.

3. occ.
a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.

eh [e, ei] medmet
kaj (ste rekli)?; oh, mar ne?

ehestens ne prej kot, najprej

ēiūrō, v starejši oslabljeni obl. ēierō, -āre -āvī -ātum

1. slovesno se odpovedati ali odreči kaki službi ob prisegi, da jo je prisegovalec zakonito opravljal: Plin. iun., Fr., adactus eiurare magistratum T., inire et eiurare consulatum, imperium T. nastopiti in slovesno odložiti; tudi abs.: T. (Annal. XIII, 14; Hist. IV, 39); pren. s prisego (slovesno) se čemu odreči (odrekati), česa ne prizna(va)ti, kaj utajiti (utajevati), zatajiti: patrem, liberos, naturam hominis Sen. ph., eiurandus non est tuus sanguis Ps.-Q., eiurata patria T. zatajena, eiurare nomen patriae Iust., patrem et matrem Tert., virum Hier. možu = zakonu se odpovedati (o svečenici).

2. jur. zavrniti (zavračati), zavreči, odkloniti (odklanjati): eiero (sc. iudicem), iniquus est Ci., me iniquum (sc. iudicem) eierabant Ci., praetor provinciam sibi iniquam eierat Ci., negotiatores forum eierant Ci. odklanjajo sodišče

3. eiurare militiam Pl. ap. P.F. s prisego izjaviti se nesposobnega za vojaško službo, bonam copiam Ci. ep., plačilno nesposobnega

elleborōsus 3 (elleborus) ki mu je treba teloha (prim. elleborus), ne pri zdravi pameti, goden za norišnico: Pl.

else³ [els] veznik
sicer, če ne, drugače

get up (or) else you'll miss the train vstani, če ne, boš zamudil vlak

elude [ilú:d] prehodni glagol
izogniti se, uiti, izmakniti se
pravno obiti (zakon); ne priti na misel; ne zadovoljiti

to elude observation ne biti opazen
it eludes me ni mi jasno

entfallen^* (aus den Händen fallen) pasti iz; (ausfallen) odpasti; aus dem Gedächtnis: uiti iz spomina; (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev; entfallen auf jemanden, pripasti (komu kot delež)

entrebâilleur [-bajœr] masculin veriga, ki le pripre, ne pa odpre vrat

entwöhnt ne več navajen; Säugling: odstavljen

envidiar zavidati (por za), biti nevoščljiv, ne privoščiti; goreče želeti

envidiar a/c a alg. komu kaj zavidati

envier [ɑ̃vje] verbe transitif zavidati (quelqu'un koga, quelque chose à quelqu'un komu kaj); ne privoščiti; (s hrepenenjem, hrepeneče) želeti, koprneti (quelque chose po čem)

ne pas envier quelque chose à quelqu'un privoščiti komu kaj
je n'ai rien à vous envier nimam vam kaj zavidati
envier les autres druge zavidati
tout le monde l'envie vsi ga zavidajo