Franja

carnifex, st.lat. carnufex, -icis, m (carō in facere)

1. krvnik, rabelj, ki je izvrševal kazni nad sužnji in tujci: Pl., Cat., Lucr., Cu. idr., carnifex a corpore civium Romanorum absit Ci. Krvnikovo delo je bilo tako nečastno, da je moral bivati zunaj mesta na Eskvilinu: Mart., carnificem censoriae leges urbis domicilio carere voluerunt Ci. Od tod

2. pren.
a) rabelj, živoder = mučitelj: meus Ter., tuus Ci., civium sociorumque Ci., me suam salutem appellans, te suum carnificem nominans Ci., eum sibi carnificem novum exortum, qui aut mori aut servire iubeat L., non consulem, sed carnificem ad vexandam et lacerandam plebem creatum esse L., Fortuna gloriae carnifex Plin.; atrib. = rabeljski = mučiteljski, mučilen, smrtilen: hic animus c. Plin. rabeljska duša, manus Sil., avis, pedes Mart., epulae Cl., libido Arn.
b) kot psovka = rabelj, konjač, lopov, obešenjak: Pl., Ter., haec sunt, o carnifex! in prooemio sepulta consulatus tui Ci., c. praetoris Ci.

carry away prehodni glagol
odnesti, odpeljati; zapelj(ev)ati, očarati, navdušiti

to be carried away with s.th. navduševati se nad čim, ne se obvladati

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

cavaliēre m

1. jezdec:
stare a cavaliere di pren. dvigati se (nad)
a cavaliere di due secoli ob prehodu stoletja, na prelomu stoletja

2. hist. vitez:
cavaliere errante potujoči vitez, klativitez

3. kavalir:
comportarsi da cavaliere obnašati se kot kavalir

4.
cavaliere d'industria pustolovec, avanturist

5.
cavaliere del lavoro vitez dela (odlikovanje)

6.
cavaliere d'Italia zool. polojnik (Himatopus himatopus)

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

celot|a [ô] ženski spol (-e …)

1. das Ganze (harmonična ein harmonisches Ganzes); die Ganzheit, -ganzheit (kulture Kulturganzheit); der Gesamtbau
celota zemljišč die Feldmark
(celokupnost) die Gesamtheit; die gesamten (likovnih elementov die Gesamtheit der bildnerischen Elemente/ die gesamten bildnerischen Elemente)

2. celotna zveza: der Gesamtzusammenhang
stavčna celota der Satzzusammenhang
pregled nad celoto die Gesamtübersicht

3. (zaokrožen del) die Einheit
smiselna celota die Sinneinheit
urbanistična celota die urbanistische Einheit
zaključena celot die geschlossene Einheit

4.
kot celota als Ganzes
v celoti povsem: ganz
v glavnem: im großen Ganzen; vse skupaj: alles zusammen; podpirati ipd.: voll und ganz

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

cerkveni red stalna zveza
1. (verska skupnost) ▸ szerzetesrend
Kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši in kdo vse je vladal mestu? ▸ Mely szerzetesrendek voltak a legbefolyásosabbak és ki mindenki uralkodott a városban?

2. neštevno (pravila; predpisi) ▸ egyházi rendtartás
Cerkveni red je smel izdajati samo deželni knez, ki je imel oblast nad cerkvijo. ▸ Egyházi rendtartást csak a helyi fejedelem adhatott ki, aki az egyház felett rendelkezett.

cerner [-ie-] (pre)sejati, (pre)rešetati; opazovati; ogledovati; čistiti; pršeti; kriliti, frfrati

cernerse v zraku plavati, viseti (nad), groziti (nevarnost)

cero moški spol ničla

tres grados bajo (sobre) cero 3° pod (nad) ničlo
ser (un) cero (a la izquierda) (fig) biti ničla
empataron a cero tantos (šp) tekma se je končala neodločeno 0 : 0

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

change¹ [čeindž] samostalnik
sprememba; menjava; borza; drobiž, prestop, prehod
astronomija mlaj
množina potrkavanje (z zvonovi)

for a change za spremembo
change of air sprememba razmer
medicina change of life klimakterij
to get the change out of s.o. ugnati koga
to ring the changes pogosto menjati službo, ponavljati isto z drugimi besedami
to take a change out of s.o. maščevati se nad kom; kaznovati koga
small change drobiž
to take the change on s.o. (pre)varati koga
a change for the better poboljšanje
a change for the worse poslabšanje

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

chrȳsophrys, acc. -yn, m (gr.χρύσοφρυς) hrizofrij, morska riba z zlato liso nad očmi: O., Plin.

ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti

ciēlo m

1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!

2. podnebje

3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).