Franja

Neptuno moški spol Neptun

el neptuno (poet) morje

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

noi pron. m, f

1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari

3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

cap masculin Nord severni rt
étoile féminin du Nord zvezda severnica
mer féminin du Nord Severno morje
latitude féminin nord severna širina
Pôle masculin Nord severni tečaj
vent masculin du nord severni veter
le Grand Nord Daljni sever
la France du Nord severna Francija
les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
au nord de severno od
être exposé au nord ležati proti severu
fatre le nord pluti proti severu
perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se

north¹ [nɔ:ɵ] pridevnik
severen
sleng pretkan, zvit

North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
North Britain Škotska
north country severni del dežele
the North Country severna Anglija
North Pole severni pol
astronomija North Star zvezda severnica
the North Sea Severno morje

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

notius 3 (gr. νότιος) južen: polus Hyg., mare Notium Plin. = Tirensko morje.

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.

obadvòjica ž štev. oba moška: imao je dva brata i obadvojica su otišli morem in oba sta odšla na morje

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

ob-iex (obex) -icis, m, f (obicere)

1. zapah, prečka, prečnik, prečna greda, starejše prevórnica: Pl., Sen. tr., Sil., Cl. idr., portas obice claudere O., ferrati portarum obices T., postes emunire obice V.

2. nasip, jez: Sen. tr., Cl., maria alta tumescunt obicibus ruptis V., se tegere obice saxi V.

3. pregrada, zagrada, zapreka, ovira, barikada: per obices viarum ire V., via clausa suā obice L., portarum obices subversi T.; pren.: claudit nos obice portus V. oklepa nas morska zapreka = obdaja nas morje.

4. metaf. zapreka, ovira: nullae obices Plin. iun. nobenih ovir = neoviran dostop.

oblák nube f

brez oblakov sin nubes
deževen (nevihten) oblak nube f de lluvia (de tormenta)
oblak dima (prahu) nube de humo (de polvo)
v oblake, do oblakov hasta las nubes
morje oblakov un mar de nubes
zidati gradove v oblake hacer castillos en el aire

oblíti² (oblijem)

oblívati to pour (ali to souse, to drench) all over; to run (ali flow) all over
solze so jo oblile she burst into ears, tears fell down her cheeks, she had a tearstained face
znoj me je oblil I was dripping with sweat, I was all in (ali of) a sweat
kurja polt me obliva ob tem it makes my flesh creep
obalo obliva Jadransko morje the coast is washed by the Adriatic (Sea)

oblíti, oblívati (s škropilnico) arroser; verser, répandre de l'eau sur ; (obalo) baigner

Jadransko morje obliva obale Dalmacije la mer Adriatique baigne les côtes de la Dalmatie
(figurativno) kurja polt me obliva j'ai la chair de poule
rdečica jo (ga) oblije le sang lui monte au visage
solze so jo (ga) oblile ses yeux se remplirent de larmes

obrob|en [ó] (-na, -no) marginal; Rand- (opomba die Randbemerkung, letalstvo luči das Randfeuer, pri šahu - kmet der Randbauer, pojav die Randerscheinung, žarki množina Randstrahlen množina, morje geografija das Randmeer); (nepomemben) Neben- (oseba die Randfigur, Nebenfigur)
gradbeništvo, arhitektura obrobna letev der Fries

ocean samostalnik
1. (morje) ▸ óceánZapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

2. (velika količina) ▸ óceánNa plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.

odhájati s'en aller, partir, s'éloigner, s'écarter

odhajajoča ladja bateau moški spol en partance
odhajati v tujino partir pour l'étranger
odhajati na odprto morje prendre le large
odhajati naprej aller en avant
odhajati na pot se mettre en route
odhajati z vlakom, ladjo prendre le train, le bateau
kam odhajate? où partez-vous?
odhajati v pokoj prendre sa retraite