Franja

napláviti naplávljati to deposit; (o reki) to bring down, to wash down; (o morju) to wash up, to wash ashore (mino a mine)

morje ga je naplavilo the sea washed him up

narrow¹ [nǽrou] pridevnik (narrowly prislov)
ozek, tesen; omejen, pičel, suh, mršav; stisnjen (oči); ozkosrčen; natančen, temeljit (preiskava)
britanska angleščina skop (with)

by a narrow margin z majhno prednostjo
to have a narrow squeak za las uiti, komaj uiti
a narrow inspection natančen pregled
to live in narrow circumstances živeti v bedi
narrow majority majhna večina
to make a narrow escape komaj (za las) uiti
in the narrower sense of the word v ožjem pomenu besede
geografija the Narrow Seas Rokavski preliv in Irsko morje
figurativno the narrow way trnova pot
narrow vowels ozki samoglasniki
within narrow bounds zelo omejen

nàš, -a, -e notre, le (la) nôtre; à nous

to je naše ceci est à nous
naš avto notre voiture
naša vas notre village
naše morje notre mer
naši znanci nos connaissances
po naše à notre manière (ali façon)

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

nemíren restless, fidgety; (zaskrbljen) anxious, uneasy, (razburjen) excited, in a state o excitement; (razburkan) agitated, high, choppy, rough; tumultuous; (časi) turbulent, troublous, stirring

morje je nemírno the sea is rough, the sea is running high
prebiti nemírno noč to pass a disturbed night

nemíren (notranje) inquiet, anxieux, troublé ; (otrok) remuant, turbulent, tapageur

nemiren duh esprit moški spol remuant
nemirno morje mer ženski spol agitée (ali tourmentée, houleuse)
naš nemiren svet notre monde agité (ali mouvementé, en effervescence)

nemíren intranquilo; inquieto; agitado

nemirno morje mar f agitada (ali picada)
nemirno spanje sueño m intranquilo

Neptuno moški spol Neptun

el neptuno (poet) morje

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

noi pron. m, f

1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari

3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

cap masculin Nord severni rt
étoile féminin du Nord zvezda severnica
mer féminin du Nord Severno morje
latitude féminin nord severna širina
Pôle masculin Nord severni tečaj
vent masculin du nord severni veter
le Grand Nord Daljni sever
la France du Nord severna Francija
les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
au nord de severno od
être exposé au nord ležati proti severu
fatre le nord pluti proti severu
perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se

north¹ [nɔ:ɵ] pridevnik
severen
sleng pretkan, zvit

North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
North Britain Škotska
north country severni del dežele
the North Country severna Anglija
North Pole severni pol
astronomija North Star zvezda severnica
the North Sea Severno morje

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

notius 3 (gr. νότιος) južen: polus Hyg., mare Notium Plin. = Tirensko morje.

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.

obadvòjica ž štev. oba moška: imao je dva brata i obadvojica su otišli morem in oba sta odšla na morje

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)