Franja

rodeo [róudiou] samostalnik
rodeo; zbiranje goveda na eno mesto za žigosanje z imenom lastnika; ograda, kamor seženejo živino; izvajanje kavbojskih veščin (jahanje, metanje lasa itd.)
figurativno izvajanje motociklističnih ali avtomobilskih bravur

Roststelle, die, zarjavelo mesto

Rufstelle, die, Technik beim Aufzug: pozivno mesto

rumble¹ [rʌmbl] samostalnik
ropotanje, bobnenje, drdranje, hrup, hrušč; (zamolklo) grmenje, tresk; klopot(anje); kotaljenje; kruljenje (v črevih)
ameriško, sleng boj med tolpami mladoletnikov
ameriško sedež za prtljago (zadaj na vozu, v kočiji), mesto za slugo

rumble of cannon grmenje topov
rumble of a drum ropotanje bobna

runner-up [rʌ́nərʌ́p] samostalnik
šport drugoplasirani tekač, v finalu premagani tekač (igralec, moštvo); pes, ki dobi drugo nagrado; konkurent, ki osvoji drugo mesto

ruptúră -i f

1. zlom, prelom

2. razdor, razkol

3. prekinitev

4. raztrgano mesto, luknja (na obleki)

sablon [sablɔ̃] masculin droben pesek; vieilli s peskom pokrit kraj, posuto mesto

salebra -ae, f (salīre) večinoma v pl.

1. jamasto (kotanjasto, gručavo, hrapavo) mesto na poti ali cesti, hrapavina, grb(av)ína: PR., COL., MART. idr., qui queritur salebras H.; metaf.: senile guttur salebris spiritus gravavit VAL. MAX. neenakomerno pojemanje sape.

2. klas. le pren.
a) o govoru negladkost, hrapavost, trdost, spotikljaj, spotika, težava, napaka: MART. idr., (sc. Herodotus) sine ullis salebris ... fluit CI. brez spotike, gladko, haeret in salebra (sc. oratio) CI. (ob)tiči na spotikljaju, in salebras incĭdere CI. zaiti (zabresti) v težave.
b) brevis tristitiae salebra VAL. MAX. lahek oblak.

salience, saliency [séiliəns(i)] samostalnik
štrlina, štrlenje, izbočenost, izboklina
figurativno poudarjena lastnost, poudarjeno mesto, poudarek, emfaza

to give salience to s.th. dati poudarek čemu

Sammelplatz, der, zbirališče, zborno mesto

sanctum [sǽŋktəm] samostalnik
cerkev svetišče, sveto mesto; svetinja
figurativno zasebna (študijska, delovna) soba, intimna sfera (človeka)

sandwich [sǽn(d)widž, -wič]

1. samostalnik
sendvič, obložen kruhek

a sandwich of good and bad kombinacija, zmes dobrega in slabega
to sit sandwich sedeti med dvema osebama (zlasti o mršavi osebi med dvema debelima osebama ali o ženski med dvema moškima)

2. prehodni glagol
vriniti (med dve enaki plasti); postaviti (kaj) na mesto, kamor ne spada

to sandwich in an engagement figurativno nekako najti malo časa za še en sestanek

Santonēs -um, m (C.) in Santonī -ōrum, m (C., MEL., PLIN., T., AUS.) Sánton(c)i, pleme v Akvitanski Galiji ob morju (v današnji pokrajini Saintonge); sg. Santō -ōnis: PROB. ali Santonus -ī: LUCAN., AUS. Sántonec; meton. pl. Santonī sántonsko (glavno) mesto (= Mediolanum, zdaj Saintes): AUS. – Od tod Santonicus 3 sántonski: MARC., P. VEG. idr., ceanus TIB., Santonica herba COL., absinthium PLIN., virga, bardocucullus MART., cucullus IUV., aestus, salum, campi, tellus, urbs, Mediolanum AUS.

Satellitenstadt, die, satelitsko mesto

sbocco m (pl. -chi)

1. izliv; ustje (reke)

2. ekst. konec, izhod:
paese con uno sbocco sul mare dežela z dostopom na morje
strada senza sbocco slepa ulica

3. med. izliv, iztekanje:
sbocco di sangue pog. izliv krvi (iz ust)

4. ekon. prodajno mesto; tržišče:
cercare nuovi sbocchi iskati nova tržišča, nove prodajne poti

Schadstelle, die, poškodovano mesto, mesto poškodbe

Schlafwagenplatz, der, Eisenbahn mesto v spalniku

Schlüsselstelle, die, ključno mesto

Schmierstelle, die, mazalno mesto, Technik mazišče

Schnittstelle, die, mesto prereza; elektronische Datenverarbeitung vmesnik