Franja

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēm-ūncia -ae, f (sēmi in ūncia)

I. pol uncije (unče) = pol dvanajstinke asa ali dvanajstdelne celote, 1/24, štiriindvajseti del

1. kot denar: VARR.

2. kot utež = 1/24 funta = 13,64 gramov: semuncia salis cocti COL., auri CI., L., VAL. MAX.; tudi pri dediščinah: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam CI., bona eius semunciā venierunt ASC. za 1/24 vrednosti; pren.: brevis semuncia recti PERS. betvica (kanček, bore malo) modrosti.

3. kot poljska mera = 1/24 orala (iugeri): COL. –

II. metaf. semúncija (= κανϑήλιον), neko nam neznano kmečko orodje: CA.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.

sextārius -iī, m (sextus)

1. šestin(k)a (šesti del, 1/6) kongija (congius), polič, vrček (kot tekočinska mera): VARR. AP. GELL., FEST. idr., aquae CI., vini H.; meton. polič kot posoda: sextarius olearius COL.

2. (kot suha mera) četrtin(k)a (četrti del, 0,25 rimskega mernika (modius)): COL., PLIN.; meton. sekstárij = 0,25 mernika držeča posoda: CA.

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

siderski čas stalna zveza
astronomija (časovna mera) ▸ sziderikus idő
Sopomenke: zvezdni čas

siliqua -ae, f (disimilirano iz *sciliqua, *sceliquā; prim. sl. školjka)

1. sočivni lusk, strok: Varr., Col., Plin., unde prius laetum siliqua quassante legumen V., grandior ut fetus siliquis fallacibus (dat.) esset V.; meton. pl. siliquae sočivje: Pers., Iuv., vivit siliquis et pane secundo H.

2. siliqua Graeca Col. ali siliqua Syriaca Plin., tudi samo siliqua Plin. rožiči (sad).

3. bot. = silicia = fenum Graecum grško seno, piskavica: Col.

4. kot mera sílikva
a) majhna utež = 1/6 skrup(u)la (scrupulum oz. scripulum): Veg.
b) kot denar = 1/24 solida (solidus): Cod. I., Isid.

skepticizem samostalnik
1. (dvom) ▸ szkepticizmusNajboljša obramba je zdrava mera skepticizma, kadar koli prejmete elektronsko sporočilo, ki trdi, da prihaja od katere izmed spletnih trgovin ali finančnih institucij. ▸ A legjobb védekezés az egészséges mértékű szkepticizmus, ha olyan e-mail érkezik, amelyben az szerepel, hogy a feladója valamely webshop vagy pénzügyi intézet.

2. filozofija (skepsa) ▸ szkepticizmus

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

stadium -iī, n (tuj. στάδιον)

1. stádij, dolžinska mera (= 600 grških čevljev, tj. 185 m ali 240 korakov); gen. pl. stadiûm, redkeje stadiōrum: Ci., S. ap. Non., Cu., Col., Plin., Amm. idr.

2. meton. (1 stadij dolgo) dirkališče, dirjališče, tekališče, stádion (štádion): Eutr. idr., qui stadium currit Ci., ut in stadio cursores exclamant Ci., excitavit … stadium et ōdīum Suet.; metaf. pot, tekma, tekmovanje, dirka: in stadium artis rhetoricae prodire Corn., me … in stadio eiusdem laudis exercuit Ci., alter in stadio laudis versabatur Ap. — Soobl. stadius -iī, m: Macr. (z acc. pl. stadios).

stás figure; waist

mera čez stás waist measurement
vitek stás slender figure
lepega stása well-built, wellshaped, well-knit
vitka je v stásu she has a slim waist

stopnj|a² [ô] ženski spol (-e …) (mera, intenziteta) der Grad (tudi matematika) (črkovna Schriftgrad, inteligenčna Intelligenzgrad, organizacijska Organisationsgrad, abstrakcije Abstraktionsgrad, bazičnosti Basengrad, izčrpanosti Erschöpfungsgrad, iztezanja Reckgrad, kislosti Säuregrad, mletja Mahlungsgrad, Mahlgrad, Ausmahlungsgrad, nasičenosti Sättigungsgrad, podobnosti Ähnlichkeitsgrad, popularnosti Popularitätsgrad, sokrvnosti Inzuchtgrad, sorodstva Verwandtschaftsgrad, standardizacije Normungsgrad, varnosti Sicherheitsgrad, verjetnosti Wahrscheinlichkeitsgrad, zaposlenosti Beschäftigungsgrad, zrelosti Reifegrad, toplotna Wärmegrad, trdotna Härtegrad)
razlika v stopnji der Gradunterschied
v stopnjah graduell
tehnika obrniti na manjšo/večjo stopnjo kleindrehen/aufdrehen
preklopiti na višjo stopnjo hochstellen

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

stricken [stríkən]

1. pretekli deležnik od to strike

2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln

a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti

struēs -is, f (struere)

1. zložen sklad, skládovnica (skladóvnica), skládalnica (skladálnica), skládavnica, skládnica, skladi, skládovje (skladóvje), grmada, (velik) kup, velika količina, veliko število, stóg, kôpa, kopíca, množina, množica: corporum L., T., pomorum Sen. ph., uvarum in vinea Plin., armaque cum telis in strue mixta sua O., strues lignorum L. ali samo strues Plin. skladovnica drv, acervi struesque (sc. lignorum) Cu. zloženi in nezloženi kupi, kupi in skladi; od tod = rogus grmada za sežiganje mrličev: Sen. tr. idr., nullā strue membra recumbunt Lucan., strues rogi T. naložena (zložena, pripravljena) grmada, grmadni sklad.

2. occ.
a) kup ali sklad daritvenih pogačic, daritveno pecivo: Ca., Fest., haec adolet flammis cum strue farra suis O.
b) kup kot mera: laterum Ci. ep.
c) kup = gosta (velika) množica: (sc. milites) confusa strue (= phalange) implicantur L.

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

superficial [sju:pəfíšl] pridevnik (superficially prislov)
površinski, kvadraten
figurativno površen, nenatančen
figurativno plitev

50 superficial feet 50 kvadratnih čevljev
superficial measurement površinska mera
a superficial novel plitev roman
superficial observer površen opazovalec
superficial strata površinske plasti
superficial wound površinska rana (na koži)