Franja

in-gravō -āre -āvī -ātum

1. obtežiti (obteževati): puppem utrimque Stat.

2. metaf.
a) težiti, nadlegovati, težave delati: canis languere coepit annis ingravantibus Ph. pod težo let, saevitia hiemis ingravat Plin.
b) otežkočiti (otežkočati), otežiti (oteževati), (po)slabšati: illa (imago) meos casus ingravat, illa levat O., ingravat haec Drances V. pomnožuje te pritožbe, ingravat (zažene hudo tožbo) ad caelum sublatis Scipio palmis (z neodvisnim govorom) Sil.
c) moralno zakrkniti: Pharaon ingravavit cor suum Vulg., ingravatum est cor Pharaonis Vulg.

in-tāctus¹ 3

1. (še) nedotaknjen: intactum ferro corpus L., cervix V. (od jarma), nix L. ki še ni skopnel (= še iz prejšnjih let); poseb. o deklicah: intacta Pallas H. deviška = cui pater intactam dederat V., intactior omnī Sabinā Iuv., virgo Cat., Suet. čista; pren.: bellum intactum trahitur S. se vleče brez boja.

2. occ.
a) nedotaknjen = nepoškodovan, neokvarjen, neranjen, neprikrajšan: intactis assidēre muris L. ne da bi ga naskočil, intacta regio Cu. od vojske neprizadet, nemo intactus profugit S., integri intactique fugerunt L., intacti thesauri H., intactae vires Cu., prope intacti evasere L., intactus vulnere miles Sil., Amm., arx intacta bellis Sil., agros intactos relinquere Iust., pontem intactum sinere Cu., mens intacta manet Sil., caput i. Iuv.; pesn.: i. Britannus H. nepremagan.
b) (z abl.) nedotaknjen od česa = prost (brez, tešč) česa: intactus superstitione Cu., cupiditate, infamiā L., animus religione intactus L. ki ga vest ne peče, intacta perniciosis consiliis plebs Vell., intactum fortunā ingenium Sil.; tudi z ab: ab alieno imperio intacti Iust.

3. nepoizkušen: nihil intactum … pati S. = vse poskusiti, pomum omnibus i. Plin.; pesn.: Graecis intactum carmen H. Grkom neznana pesniška zvst (= satira), Agave Iuv. tragedija, žaloigra; pren.: saltusque sequemur intactos V. katerih se še ni dotaknila sekira (= ki jih ni opeval še noben Rimljan).

inter z adv. sklonskima obl. intrā in intrō (inter je komp. k in, prim. gr. τὰ ἔντερα, subst. interāmenta in superl. intimus; ko se komparativni pomen pozneje več ni čutil, je nastal nov dvojni komp. interior.A. inter (nom. sg. m)

I. adv. Prvotno predik. = „vmesen“, „srednji“, „med dvema se nahajajoč“; v tem pomenu le še pesn. pri poznejših pesnikih: stetit arduus inter pontus Val. Fl., tibi tot montibus inter diviso Val. Fl. (prim.: gr. πολλὰ μεταξὺ οὕρεα Hom.). Sicer le v sestavah

1. vmes pri pojmih
a) mirovanja: inter-sum, inter-iaceo, inter-rex, inter-regnum, inter-nuntius, inter-columnium, Inter-amna.
b) premikanja: inter-cedo, inter-pello, inter-misceo, inter-mitto, inter-cido.

2. vmes, notri, (v) sredi: intercipio, inter-cido; occ.
a) med tem: inter-ea, inter-im, inter-dum.
b) zraven, vpričo, prisoten: inter-sum pugnae.

3. iz srede ven, po-, pre-: inter-eo, inter-imo, inter-ficio, inter-dico prepovedati.

II. praep. z acc.

1. prostorsko:
a) o dveh: med: mons Iura est inter Sequanos et Helvetios C., ut Tiberis i. eos et pons interesset Ci., qui vicus i. Tolosam et Narbonem est Ci., i. Euboeam continentemque N., ager Tarquiniorum, qui i. urbem ac Tiberim fuit L., aliquid inter manus habere Ci. v delu imeti; zapostavljeno: Faesulas inter Arretiumque L.; od tod pogosto metaf.: inter Antonium et Dolabellam foedere sanctum est … Ci., indicare i. Marcellos et Claudios Ci., pacem i. duas civitates conciliare N., i. Hectorem et Achillem ira fuit H., i. bellum et pacem dubitare T., i. signa atque vexilla Suet. obdan z … , i. metum et iram cunctatus T., anceps crimen est i. retinentem et exigentem Cu., quae saepissime i. me et Scipionem de amicitiā disserebantur Ci.; poseb. pri navedbi razlik: quid interest inter periurum et mendacem? Ci., vidi, quid intersit i. te et avum tuum! Ci., nihil interest i. te et quadrupedem Ci., multa sunt alia, quae i. locum et locum plurimum differunt Ci. v čemer se kraj bistveno razlikuje od kraja, sit hoc discrimen i. gratiosos cives atque fortes Ci., interest i. causas fortuito antegressas et i. causas cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.
b) o več osebah ali stvareh: med, v, na: inter feras aetatem degere Ci., ipse i. greges interque armenta Cupido Tib., i. greges equosque Val. Fl., feroces i. socios, ignavi i. hostes erant L., tu i. eiusmodi mulieres filium tuum collocasti Ci., qui i. mulieres versatus est Ci., i. homines esse Ci. med ljudmi bivati = z njimi občevati, družiti se, pa tudi = na zemlji (svetu) bivati, adulescens i. suos nobilis Ci., i. multos saucios consul relictus L., i. multitudinem sociorum Italici generis … tres Campani equites erant L., unus eminet i. omnes in omni genere dicendi Ci., in oratoribus admirabile est, quantum unus i. omnes excellat Ci., i. philosophos reddendus est Q., amicitiam nisi i. bonos esse non posse Ci., i. quos magna fuit contentio N., ille ego semihomines i. Nasamones Sil., i. ora hostium Cu., statua i. reges posita Ci., i. stationes hostium emissi L., i. stationes medias erumpere L., i. praesidia, intervala L., i. tela versari Ci., i. angustias Cu., Suet., i. classes transmittit Suet., morari i. aras, templa Ci., assequi i. lucos hominem Ci., insula i. vada sita T., erat i. planitiem mons S. sredi ravnine, i. vicos aut i. vias manere Suet. na cestah, i. manūs aufferi Ci., i. socrūs et filiarum manūs collapsa Cu., villa i. manūs mihi crevit Sen. ph., te magna i. praemia ducet V., i. cognomina et Neronis assumpsit Suet., i. praecipua saeculi ornamenta Plin. iun., i. exempla esse T., Sen. ph. biti (služiti) za primer, zgled; zapostavljeno: extremos inter euntes H.; v imenih mestnih delov: inter figulos Varr. ali inter falcarios Ci. ali inter lignarios L. pri lončarjih, srparjih, lesarjih = v lončarski, srparski, lesarski ulici; kot jur. t. t.: inter sicarios accusare, defendere Ci. ali quaestio inter sicarios Ci. med morilci = zaradi (zastran) umora. Pogosto s subst. adj.: inter paucos L., Q. med (njih) malim številom = kakor le malokateri, inter omnia Cu. ali cetera L. ali cuncta H. pred vsem (drugim), posebej, posebno, zlasti, inter alia Plin. iun. med drugim; prim.: inter omnes constat Ci. med vsemi = pri vseh, inter alia prodigia et carnem pluit L.
c) v zvezi z refl. zaimkom označuje vzajemno razmerje = drug drugega (drugemu), eden drugega (drugemu), med seboj, vzajemno: ut uterque inter se satis duret Ci., furtim i. sese adspiciebant Ci., vitam i. se utriusque conferte Ci., res maxime i. se repugnantes Ci., caedes civium i. se fit Ci., diversi i. se aditūs Ci., colles i. se propinqui S. blizu drug drugemu, drug blizu drugega, loca i. se maxime diversa Ci., amare i. se Ci., Ter., timere i. se N., colloqui i. se Ci., ludere i. se Pl., Suet., i. se cornibus pugnare Varr., auxerat i. se opinionem L. medsebojno spoštovanje, i. se nondum satis noti L., i. se inimicos esse Hyg., placide modesteque i. se rem publicam tractare S., ratio et oratio conciliat homines i. se Ci., quae res eos in magno diuturnoque bello i. se habuit S., postquam haud procul i. se erant S., duobus locis haud longe i. se castra faciebant S., res i. se similes Ci., Q., quamquam et ii ipsi i. se dissimiles fuerunt Q., pessuma ac diversa i. se mala S., i. se contrariae opiniones Q., i. se amplexari, fabulari Pl., fallaciam i. se fingere Ter., i. se contingere C., i. se foliis strepitare V., obtrectare i. se N., concurcere i. se Suet., sepelire i. se Plin., distare i. se Col., si verba inter nos aucupabimur Ci., num inter vos risum tenere potestis? Ci., quasi nunc non norimus nos inter nos Ter., circa quem (tropum) et grammaticis inter ipsos et philosophis pugna est Q.

2. časovno
a) med: inter horam tertiam et quartam L., dies XXXV i. binos ludos Ci., i. Lavinium et Albam Longam coloniam deductam triginta fere interfuere anni L., facito i. Nonas et Idūs Martias Col.
b) v preteku, med, v, ob, za (z gen. in acc.): inter ipsum pugnae tempus L., si i. cenam hoc accidisset Ci., ea lex i. tonitrua lata est Ci., i. haec (quae) L. med tem, inter moras Plin. iun. med tem, i. eas moras S., i. aliquas moras Suet., i. exordia Amm., i. initia, principia Cels. v (ob, na) začetku, silent i. arma (v času vojne, v vojni, med vojno) leges Ci., i. hunc tumultum L., i. noctem L., i. dies Pl., i. omne tempus pater spectaculo esset L., i. decem annos, i. tot annos Ci. v času desetih let, v desetih letih, v toliko letih, i. colloquia cunctationemque L., canit i. opus Tib., i. canendum Suet., i. ludendum Q., i. agendum V., i. rem agendam Pl., i. aetatem Gell., i. vina H. = i. bibendum Iust., i. priorem fortunam Lucan., i. solis ortum Iust., occisum i. epulas Iust., i. seditionem, dimicationem L., i. fluctuantem aciem L., i. mutuos gemitus, i. trepidationem Cu., i. poenam Suet., i. gaudium Gell., i. maximos imbres Suet., i. verbera et cruciatus L., i. fugae pugnaeque consilium oppressi L., i. tanta vitia imbecilla aetas … tenebatur S., nobis i. has turbas (navkljub) senatus tamen frequens flagitavit triumphum Ci., minari i. iocum Suet., i. ambiguos, quis … T., i. haec parata atque decreta S.

B. intrā (abl. f.) stoji

I. adv., toda šele poklas. znotraj, notri: idem intra forisque familia fecerat Petr., huius (fistulae) ea pars, quae intra, paulo longior esse debet, quam quae extra Cels., haec vasa et opercula extrinsecus et intra diligenter esse picata debebunt Col., deni in quadram pedes quadraginta, per oram i. centum erunt Q., (digitis) paulum tamen inferioribus intra spectantibus (navznoter obrnjen), sed ne illis quidem tensis, qui supra sunt Q., vividis i. caro apparet Cels., ut intra extraque sunt Mel. —

II. praep. z acc.

1. krajevno: (notri) v, (notri) med: intra parietes tuos hostem tenes Ci., cum i. moenia videmus Ci., Antiochum i. montem Taurum regnare iusserunt Ci. (tako da je tvorilo gorovje mejo), intrā extrāque munitiones C., intra vallum et foris N., i. vallum reperire Suet., i. Oceanum Ci., i. Appenninum se tenere L., i. eos terminos esse L., i. praesidia alicuius esse L., flumen i. muros fluit Cu., i. Palatium habitare Suet., i. aedem publicam sacrificare Suet., i. labra Pl., i. dentes amicos conclusos habere Pl.; occ. (dozdevno =) (noter) v, za (z acc.): ingrediens intra finem eius loci Ci., compulsus i. moenia hostis L., i. munimenta compulsi Cu., eos i. insulam recepit Ci., C., i. pessulos venire Pl., i. regiones venire Ci., i. castra se recipere L.

2. časovno: med, v, za (z acc.), v teku, pred iztekom: Val. Max., Mart., Suet., Eutr., adparuisse numen deorum intra finem anni vertentis Ci., i. hos proximos decem annos Plin. iun., i. annos XIV tectum non subire C., i. legitimum tempus S., L., i. iuventam (mori) T., i. eos dies Cu., i. decimum diem, quam Theras venerat L., i. decem annorum spatium L., i. vicesimum diem L., i. quadragesimum pugnae diem T., i. Kalendas Plin., intra quartum diem, quam Herium filium amiserat Sen. rh.; zapostavljeno: lucem intra T.

3. metaf. (o številih) pod (= manj kot): classis erat intra centum L.; (pri drugih določilih mere) med, omejen na: intra legem epulari Ci. v zakonitih mejah, i. fortunam manere O. v svojem stanu, i. verba peccare Cu. le v besedah, le z besedami (ne z dejanji), domus intra paucos libertos T. je obsegala le nekoliko osvobojencev, i. se consumunt Plin. zauživajo sami (= ne prodajo ničesar), i. nosmet componimus Q., i. vos futura Plin. iun. ostane med vami, se i. silentium tenere Plin. iun. molčati, i. verba desipiunt Cels. le z besedami, cedere i. finem iuris sui L., intra aquam manere Cels. zadovoljiti se z vodo, vode se držati, samo vodo piti, i. famam esse Q. (o spisih) zaostajati za svojim dobrim glasom, hoc facere i. modum Ci. pri tem prej premalo kakor preveč storiti.

C. intrō (abl. sg. n., prim. gr. εἴσω lat. eō, quō, illō) le adv.

1. noter: intro nos vocat at sese tenet intus Luc., sequere i. me Pl., iam ego revortar i. Pl., comedere hinc i. Ter., aliquem i. ducere Ter., cur ad nos filiam tuam non i. vocari iubes? Ci., tribūs i. vocare ad suffragium L., cibum i. ferre Ci., ferrum i. clam in cubiculum ferre Auct. b. Afr.; elipt.: aquam foras (ven!) vinum intro (noter!) Petr. V klas. lat. nav. v ixpt. s stavčnim glag.; prim. intrō-ducere, intrō-ferre, intrō-ire, intrō-mittere, intrō-spicere, intrō-vocare in intro-itus.

Č. Dvojni komp. interior -ius

1. bolj znotraj ležeč, bolj znotraj, (bolj) notranji: ex interiore aedium parte deiectus Ci., interiores templi parietes Ci. notranje strani sten, interior domus V., interiore epistulā Ci. v sredi pisma, interior nota Falerni H. vrsta vina, ki leži globlje v kleti, torej = falernsko vino boljše sorte (bere), interior sponda O. proti steni obrnjeni del, rota O. kolo, ki je bliže cilju, okoli katerega je treba voziti; enalaga: interior meta O., proram ad saxa suburget interior V. bliže cilju, i. gyrus H. krajši, interior ibat, si comes unus erat O. hodil je na desni, naves interiores ictibus tormentorum erant L. so bile preblizu, da bi jih bile mogle metalne strele zadeti, interior periculo vulneris factus L. preblizu, da bi mogel biti ranjen, ille radit iter laevum interior V. vozi bolj na notranji strani; subst. n. pl. notranji deli, npr. hiše: aedium Sulla ap. Ci. ep.; telesa, poseb. drobovje, drob: Cels., interiora nucleorum Plin. Val. jedro, cum spes nostrorum interiora cuncta maerore complerit Amm. notranjost mesta, meton. = prebivalce, oblegance; acc. n. adv.: interius lingua congelat O., interius recondere V.

2. kot geogr. t. t. bolj v notranjem delu (= v sredini) dežele (ležeč); notranja dežela, notranjost dežele: interior Asia Cu. notranja, interiores nationes Ci. narodi, bivajoči v notranjih delih, celinski narodi, interiores terrae Mel. notranje, celinske.

3. metaf. tesnejši, zaupnejši, zanesljivejši, srčnejši, iskrenejši: interior amicitia L., societas Ci., interior potentia T. večji vpliv zaupnikov, aulici Suet., interius est eiusdem esse civitatis Ci.; occ. tajnejši, najskrivnejši: ab interioribus consiliis removeri N., interiores litteras scrutari Ci.

invierno moški spol zima, zimski čas; ameriška španščina deževna doba, deževna zima

ropa de invierno zimsko perilo
trigo de invierno ozimna pšenica
contar 50 inviernos biti 50 let star

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

izbarabáriti -ràbārīm dial. izenačiti: majka je još mladolika, gotovo da je izbarabarim sa kćerju mati je še mladostna, dejal bi, da je istih let s hčerjo; izbarabarih radikalnu stranku s običnim špionima

izbruhniti glagol
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobbanPo izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitörPožar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltörVulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattanV službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

5. (o bolezni) ▸ kitörDom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
"Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.

ízem (-zma) m ismo:
izmi šestdesetih let gli ismi degli anni sessanta

izgíniti to disappear; to vanish; to be lost to sight; to pass out of sight; (biti pogrešan) to be missing; (potegniti) to make off (secretly); (zaradi dolgov) to abscond; (ponoči se izseliti, ne da bi plačali stanarino) to make a moonlight flit

izgíniti kot kafra to vanish into the blue
izgini! be off with you!, off with you!, žargon get lost!
izgini mi izpred oči! be off and don't let me set eyes on you again!, get out of my sight!
moja knjiga je izginila my book has disappeared
ladja je izginila na obzorju the boat disappeared over the horizon
izgíniti s politične scene to disappear from the political scene

izgúbljati ➞ izgubiti

ni izgubljal časa! (figurativno) he hasn't let the grass grow under his feet!
da ne izgubljamo časa to save time
ne izgubljaj časa z iskanjem ključev! don't waste your time (in) looking for the key!

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

izpod prep. sotto, di sotto (di);
film prepovedan za mladino izpod osemnajstih let pellicola vietata ai minori di diciotto anni

izpolníti (-ím) | izpolnjeváti (-újem) perf., imperf.

1. adempiere, eseguire, realizzare, esaudire:
izpolniti obljubo mantenere la promessa
izpolniti željo esaudire il desiderio
izpolniti ukaz eseguire l'ordine
ne izpolniti pričakovanj deludere le aspettative
izpolniti obveznosti onorare gli impegni
izpolniti dolžnost adempiere un dovere
izpolniti zaobljubo sciogliere un voto

2. riempire, compilare (modulo, formulario)

3. riempire, completare, colmare:
izpolniti vrzel colmare una lacuna
izpolniti izpraznjeno delovno mesto occupare il posto di lavoro rimasto vacante

4. compiere:
slavljenec je izpolnil osemdeset let il festeggiato ha compiuto ottant'anni

izpolníti cumplir; llenar; ejecutar; realizar

izpolniti 30 let cumplir 30 años
izpolniti svojo dolžnost (formalnost pogoje) cumplir con su deber (con la formalidad, con las condiciones)
izpolniti formular (ček, vrzel) llenar un formulario (un cheque, un vacío)
izpolniti komu prošnjo (želje) acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición), a los deseos de alg
izpolniti se (napoved, želja) cumplirse, realizarse

izpólniti remplir, accomplir, s'acquitter de, faire face à, satisfaire (à) quelque chose, réaliser, combler, exécuter

izpolniti se s'accomplir, se réaliser
izpolniti obljubo tenir (ali s'acquitter d') une promesse
prošnjo izpolniti satisfaire (ali accéder) à une demande
obveznosti izpolniti s'acquitter de (ali satisfaire à, faire honneur à, remplir, respecter) ses obligations (ali ses engagements)
ukaz izpolniti exécuter un ordre
izpolniti 50 let accomplir 50 ans

izpred prep.

1. da; (pred) davanti a:
umakniti se izpred ogledala spostarsi dallo specchio

2. di, di prima di:
popevka izpred šestdesetih let una canzonetta di prima degli anni sessanta

izučíti to train; to give someone knowledge (of), to give someone skill (in); to instruct; to teach

izučíti se to complete one's apprenticeship, to finish serving one's apprenticeship; to go through special training; to serve one's time; figurativno to become wise
človek se nikoli ne izuči we are never too old to learn
to me je izučilo I've learned my lesson, I've learned a valuable lesson
to naj ga izuči let that be a warning to him, that will be a lesson for him
to ga je izučilo this was a lesson for him

izvidnišk|i (-a, -o) vojska, letalstvo
izvidniški let der Beobachtungsflug, Aufklärungsflug, Erkundungsflug
izvidniški satelit der Aufklärungssatellit
izvidniško letalo das Aufklärungsflugzeug
izvidniško oklepno vozilo der Panzerspähwagen