Franja

Zadetki iskanja

  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prometteur, euse [-mɛtœr, öz] adjectif, figuré zelo obetaven

    regard masculin, sourire masculin prometteur obetaven pogled, nasmešek
    le temps est prometteur obeta se lepo vreme
    faire des débuts prometteurs obetavno začeti; masculin, féminin obetavec, -vka; oseba, ki rada daje obljube, ne da bi jih vedno držala
  • promise2 [prɔ́mis]

    1. prehodni glagol
    obljubiti, dati besedo (to komu)

    2. neprehodni glagol
    vzbujati upanje, obetati

    pogovorno I promise you to ti zagotavljam
    to promise o.s. s.th. nadejati se česa, obetati si kaj
    he promises well mnogo obeta
    the weather promises fine videti je, da bo lepo vreme
    I was promised a job obljubili so mi službo
    Promised Land obljubljena dežela (tudi figurativno)
  • proportion2 [prəpɔ́:šən] prehodni glagol
    proporcionirati, uskladiti (to)
    uravnati, simetrično ali harmonično urediti; pravilno razdeliti

    well proportioned someren, lepo oblikovan, skladen
  • proprietà f

    1. lastnost, značilnost:
    proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

    2. svojina, lastnina; pravica:
    proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
    proprietà industriale patentne pravice

    3. last, posest:
    proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
    proprietà fondiaria zemljiška posest

    4. točnost, primernost (v izražanju):
    esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

    5. okus, spodobnost:
    vestire con proprietà spodobno se oblačiti
  • prosim [ó] prositi; bitte
    lepo prosim bitte sehr!
    prosim obrnite bitte wenden (b. w.)
    prosimo za odgovor um Antwort wird gebeten (u. A. w. g.)
  • prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

    milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
    prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
    prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
    prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
    prosíti kruha to ask for bread
    prosíti za uslugo to ask a favour
    prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
    prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
    prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
    prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
    lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
    prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
    sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
    vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
    prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
    prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
    ne daj se prosíti! don't wait to be asked
    vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
    prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
    prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
    prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
    prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
    prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post
  • prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir

    prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
    pustiti se zelo prositi hacerse rogar
    ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
    prosil me je za večerjo me requirió la cena
    prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
    prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
    nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
    prositi koga za kaj pedir a/c a alg
    prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
    prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
    prositi za besedo pedir la palabra
    na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
    zaman prositi pedir en vano
    prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
    Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
    prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
    mir, prosim! silencio, por favor!
    kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
    oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
    Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
    (Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
    (odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué
  • pròsjeći prosijèčēm (ijek.), pròseći proséčem (ek.) presekati: lijepo prosiječene oči lepo oblikovane oči
  • pūlēium -ēī, n bot. lepo dišeča rastl. poláj, bolhača, pasje oko, drobna meta (Mentha pulegium Linn.): Ci., Col., Plin., Mart., Arn.; pren.: cras exspecto Leptam et † … † ad cuius rutam puleio mihi tui sermonis utendum est Ci. ep. milino (milobo) tvoje govorice. Soobl. pūlēgium: Cels., Plin. Val.; vulg. pōlēium: Isid.
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • rásti to grow; to become taller, to become larger

    lepo rásti to flourish, to thrive
    pustiti rásti (gojiti) to (let) grow
    pustiti si brado rásti to grow a beard; (naraščati) to increase, to rise, to go up; (cene) to rise, to advance, to go up
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • raščen (-a, -o) gewachsen, von Wuchs
    lepo raščen wohlgestaltet
  • ráščen1 (-a -o) adj. cresciuto; sviluppato; proporzionato:
    lepo raščeno telo corpo ben proporzionato
  • ravna|ti1 (-m)

    1. sich verhalten; (delovati) handeln, (postopati) verfahren, vorgehen, zu Werke gehen
    prenagljeno ravnati (etwas) übereilen
    ravnati pravično Gerechtigkeit üben

    2.
    ravnati po pravilih, zakonih: (Regeln, Gesetze) einhalten, achten, beachten, (Regeln) handhaben (ohlapno lax)
    ne: [mißachten] missachten, nicht einhalten, (vom Gesetz) abweichen, (Vorschriften, Gesetzen) zuwiderhandeln, gegen das Gesetz verstoßen
    ravnati po nasvetu, predlogu, zakonu: (etwas) befolgen
    ravnati v nasprotju z (jemandem/ einer Vorschrift) entgegenhandeln

    3.
    ravnati s/z (rokovati) (etwas) handhaben, bedienen; hantieren mit

    4.
    ravnati s/z kom/čim: (obravnavati) (jemanden/etwas) behandeln, umgehen mit, umspringen mit
    lepo ravnati s/z gut behandeln, (jemanden) umhegen
    gospodarno ravnati s/z wirtschaften (mit), haushalten (mit), [maßhalten] Maß halten

    5.
    surovo/slabo ravnati s/z (jemanden) [mißhandeln] misshandeln
  • razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)

    A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
    nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
    razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
    razkazovati svojo moč ostentare la propria forza

    B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi
  • razrásti se (-rástem se) | razráščati se (-am se) perf., imperf. crescere, ramificarsi; propagarsi:
    žito se je lepo razraslo il grano è cresciuto bene
    mesto se je v nekaj letih razraslo in pochi anni la città è cresciuta notevolmente
    veter se je razrasel v orkan il vento diventò uragano
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!