Franja

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

na predlog

1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf

2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

5. preiskati, izprašati: auf … hin

6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren

7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!

nächste naslednji, prihodnji (nächsten Jahres prihodnje leto), prvi (nächste Gelegenheit prva prilika); Entfernung: najbližji; ➞ nah; am nächsten najbliže; jemandem am nächsten stehen biti (komu) najbližji

nafta samostalnik
1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olajZa vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olajPrivezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.

nagráda reward; award; prize, premium; recompense; (honorar) fee, royalty, honorarium; (plačilo) remuneration; bonus, bounty

kot nagráda (plačilo) za... as a reward for...
Kidričeva nagráda the Kidrič award (za leto 1977 for 1977)
dobitnik nagráde prizewinner
razdelitev nagrad (v šoli) prize-giving
dobiti nagrádo to win a prize
dobil je prvo nagrádo he won (ali he carried off) the first prize
dati nagrádo to award a prize
razpisati nagrádo to offer a reward
razpisati nagrádo na glavo kake osebe to set a price on someone's head (ali life)
podelitev Prešernovih nagrád the presentation of the Prešeren Awards
tolažilna nagráda consolation prize

največ

1. količina: der meiste, am meisten; die meisten množina (največ časa die meiste Zeit, največ denarja das meiste Geld, največ obiskovalcev die meisten Besucher)

2. stopnja: das höchste, am meisten (največ, kar lahko storim das höchste, was ich machen kann, ki se največ prodaja am meisten verkauft)

3. (maksimalno) Höchst- (starost največ das Höchstalter); maximal; (najbolj) meist- (največ rabljen meistgebraucht, največ v rabi meistgebräuchlich); (ne več kot, kvečjemu) höchstens (največ tri höchstens drei), nicht über (največ za eno leto nicht über ein Jahr)

4. (večinoma) meist, größtenteils

nàjveč adv.

1. il più, al massimo; (v oglasih) max:
iščemo največ štirideset let starega trgovskega potnika cercasi rappresentante di commercio max quarantenne
največ hrupa delajo motorji il massimo baccano è provocato dalle motociclette
banka daje kredit največ za eno leto la banca concede crediti per un anno al massimo

2. perlopiù:
za kuho rabi največ posodo iz nerjavečega jekla nella cucina si serve perlopiù di pentole in acciaio inossidabile

nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)

A) imperf., perf.

1. portare, ammucchiare; depositare:
voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena

2. applicare, dare:
nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco

3. (vrisati na) riportare

4. (prinašati, prinesti):
na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio

5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine

6. capitare, succedere (tudi impers.):
slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita

B) nanášati se (-am se) rifersi:
opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a...

naokóli adv. (okoli) attorno, tutt'intorno; pog.
leto je brž naokoli un anno passa presto
govoriti naokoli (okolišiti) usare giri di parole, perifrasi
pog. priti naokoli venir a trovare

narásti (-rástem) | naráščati (-am)

A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

1. (jeziti se) arrabbiarsi

2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie

naslednj|i [é] (-a, -e)

1. (prvi za tem) der/die/der nächste, po vrsti: der nächstfolgende, nachstehende; (sledeči) der [folgende] folgende, der nachfolgende
prvi za naslednjim der übernächste
Nach-, Nachfolge- (najemnik der Nachmieter, kandidat na listi der Nachfolgekandidat, pokop die Nachbestattung)

2. (drugi) andere (anderer, andere, anderes); (nadaljnji) der/die/das weitere
naslednji dan der nächste Tag, der andere Tag, anderntags, am nächsten Tag, za preteklost: am anderen Tag, am Tag danach/ darauf
naslednje leto das kommende Jahr, za preteklost: das Folgejahr
v naslednjem letu im kommenden Jahr, im Folgejahr

3. (takle, tale) der/die/das [folgende] folgende

naslédnji (the) next; (the) following; subsequent, consecutive, ensuing; succesive

naslédnji hip (the) next moment
za naslédnje leto for the ensuing year
naslédnji dan, naslédnjega dne on the following day
v mojem naslédnjem pismu in my next letter
v naši naslédnji številki in our next issue (ali number)
naslédnji drugi dan the next day but one
naslédnj, ki je prišel, je bil... the next to come was...
moje mnenje je naslédnje: my opinion is as follows:

naslédnji (-a -e) adj. successivo, seguente; appresso; entrante:
naslednji teden la settimana entrante
naslednje leto l'anno appresso
med. naslednji porod soprapparto

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

naùzēti se nàuzmēm se
1. navzeti se
2. nauzeti se zime, hladnoće za čitavu godinu unaprijed, unapred nazmrzoval sem se za vse leto naprej

navad|en (-na, -no) gewöhnlich; preprost: kunstlos, človek: gewöhnlich, slabšalno: ordinär; rastlinstvo, botanika Echter, Gemeiner, Gewöhnlicher ( rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija glej ustrezni samostalnik )
navadna izvedba tehnika die Regelausführung, Normalausführung
navadna večina einfache Mehrheit
navadna vozovnica der Einzelfahrschein
navadna delnica die Stammaktie
navadni bencin das Normalbenzin
navadni smrtnik der Sterbliche ( ein -r)
navadni vojak der Schütze
navadno leto das Gemeinjahr
navadno zakrilce letalstvo die Normalklappe

nekajkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ néhányszor, néhány alkalommal, több alkalommalV mladosti je bil namreč kar nekajkrat državni plesni prvak. ▸ Fiatalkorában több alkalommal volt országos táncbajnok.
Film, ob katerem se boste nekajkrat glasno zasmejali. ▸ Olyan film, amely többször is hangos nevetésre késztet.
Poklicni čevljarji so namreč nekajkrat omenjeni v različnih virih. ▸ A különböző források többször említik a hivatásos cipészeket.
Trgovino obiščete nekajkrat tedensko in takrat kupite vse, kar potrebujete. ▸ Hetente néhányszor látogasson el a boltba, és akkor szerezzen be mindent, amire szüksége van.
Z družino smo nekajkrat na leto tudi odšli smučat, največkrat v Kranjsko Goro. ▸ Évente néhányszor síelni is jártunk a családdal, többnyire Kranjska Gorába.
Kar nekaj raziskav je pokazalo, da uživanje rib nekajkrat tedensko preprečuje srčni napad in kap. ▸ Számos tanulmány kimutatta, hogy a heti néhány alkalommal történő halfogyasztás megelőzi a szívrohamot és a sztrókot.
Na treningu gimnastike sem bil kar nekajkrat. ▸ Jó néhányszor voltam tornaedzésen.

2. (o razmerju) ▸ néhányszor, többszörPrepričan je, da je zemljišče v resnici vredno nekajkrat več. ▸ Meggyőződése, hogy a telek valójában néhányszor többet ér.
Na letni ravni smo kar za nekajkrat povečali število vsebin. ▸ Éves szinten a többszörösére növeltük a tartalmak számát.

Nemea -ae, f, m (Νεμέα) Némea

1. f gozdna dolina in trg v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, posvečenim nemejskemu Zevsu, v katerem je stalo krasno svetišče in so se vsako tretje leto obhajale nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V., Fl. — Pesn. soobl. Nemeē -ēs, f (Νεμέη) Némea: Mart., Stat. — Od tod adj.
a) Nemeaeus (Nemeēus) 3 (Νεμεαῖος) neméjski: leo Ci., moles ali pestes (= leo) O., vellus O. levja koža, arma Stat.; o ozvedju Lev: Nem. Leo Lucan., Nemeaei pectora monstri Mart.
b) Nemeus 3 neméjski: Hier.; subst. Nemea -ōrum, n (τὰ Νέμεα) neméjske (bojne) igre: Hyg., nobile ludicrum Nemeorum L., Nemea vincere Vitr. zmagati na nemejskih igrah.

2. m reka, ki se pri Korintu izliva v Lehajski zaliv: V.

neprestópen¹ (-pna -o) adj.
neprestopno leto anno non bisestile

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.