Franja

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thesprōtus -ī, m (Θεσπρωτός) Tesprót, prastari kralj na področju okrog mesta Puteoli (zdaj Pozzuoli): Hyg., Thesprotii regnum Pr. = Puteoli.

Thestĭus -iī, m (Θέστιος) Téstij

1. kralj v Etoliji (Ajtoliji), Agenorjev sin, oče Lede, Altaje, Pleksipa in Tokseja: O., Hyg. — Od tod patron.
a) Thestias -adis, f (Θεστιάς) Testiáda = Testijeva hči = Altaja: O.
b) Thestiadēs -ae, m (Θεστιάδης) Testiád = Testijev potomec: Thestiadae duo O. = Plexippus in Toxeus, respice Thestiaden O. = Meleagra, Altejinega sina.

2. = Thespius -iī, m (gl. Thespius).

Thīodamās (Theiodamās) -antis, m (Θειοδάμας) Tejodamánt, kralj epirskih Driopov, oče Hilasa (Hylās): Hyg. — Od tod adj. Thīodamantēus (Theiodamantēus) 3 (Θειοδαμάντειος) Tejodamántov, tejodamántski, tejodamantéjski: est tibi non infra speciem, non nomine dispar, Theiodamanteo proximus ardor Hylae Pr.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tigrānēs -is, m (Τιγράνης) Tigrán

1. kralj Velike Armenije, zet in zaveznik pontskega kralja Mitridata, premagan od Lukula in Pompeja: Ci., S. fr., Aur., Fl.

2. njegov sin: Ci. ep.

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

Tīsamenus -ī, m (Τισαμενός) Tizámen, kralj v Argih, Orestov sin: O., Hyg.

Tithoēs -is, m Títoes, egipčanski kralj, ki je baje sezidal labirint: Plin.

titular [títjulə]

1. pridevnik
titularen, nominalen, samo po naslovu (ne v resnici), časten

titular king titularen kralj

2. samostalnik
kdor ima naslov, je titularen (npr. škof); nosilec naslova

tituláren titulary

tituláren kralj titulary king

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

Tolumnius -iī, m Tolúmnij

1. kralj v Vejih: L.

2. vedež Rutulcev: V.

trèfle [trɛflə] masculin, botanique detelja; (pri kartah) križ, tref, deteljica; argot denar, tobak

trèfle à quatre feuilles štiriperesna deteljica
as masculin, roi masculin de trèfle križev as, kralj
champ masculin de trèfle njiva detelje
croisement masculin en trèfle, Trèfle križišče velikih cest v obliki deteljice, na ločenih nivojih

Triopās -ae, m (Τριόπας) Triópas, kralj v Tesaliji, oče Erizihtona (Erysichton): Hyg. Od tod adj. Triopēïus 3 Triópov, triopéjski; kot subst. m Triopíd, Triopov sin (= Erysichton): O. Triopēïs, -idis, f Triopéida, Triopova vnukinja, hči Erizihtona (= Mestra): O.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

Tullus -ī, m Túl, ime in priimek raznih rimskih rodov; poseb. Tullus Hostilius Tul Hostilij, tretji rimski kralj: L., Val. Max.

Turnus -ī, m Túrn, kralj Rutulcev, ki ga je ubil Enej: L., V., O., Tib.; njegova usoda je bila predmet pantomimičnih predstav: proditurum se partae victoriae ludis etiam hydraulam et choraulam et utricularium ac novissimo die histrionem saltaturumque Vergili Turnum Suet.