èrār -ára m (lat. aerarium) erar, država kot lastnik premoženja, državna blagajna
erbsengroß velik kot grah
ergänzungsweise kot/za dopolnitev
Ergänzungswinkel, der, Mathematik komplementarni kot; suplementarni kot
Erhöhungswinkel, der, Heerwesen, Militär elevacijski kot
erläuterungsweise kot pojasnilo
erwiesenermaßen kot je dokazano
escrimer, s' [ɛskrime] posluževati se česa kot meča, orožja
s'escrimer à truditi se, prizadevati si
s'escrimer des mâchoires (familier) krepko, s tekom jesti
s'escrimer des pieds et des mains (figuré) garati
l'élève s'escrime sur son devoir de mathématiques učenec se muči s svojo matematično nalogo
espejear svetiti se kot zrcalo, zrcaliti se
esquinar v kot dati
esquinarse kujati se slabe volje postati
Eßecke, Essecke, die, jedilni kot
Eßgruppe, Essgruppe, die, jedilni kot
Eßplatz, Essplatz, der, prostor za obedovanje; in der Wohnung: jedilni kot
etacìzam -zma m (gr. eta) etacizem, izgovarjava grške črke eta kot e: Atena, Kreta, metropolit, prim. itacizem
etymologicē -ēs, f (gr. ἐτυμολογική sc. τέχνη) besedoslovje (etimologija) kot veda: Varr.
eulenähnlich podoben sovi; kot sova
eulenäugig ki ima oči kot sova, sovjeok
excūsō -āre -āvī -ātum (ex in causa)
1. koga ali kaj izgovoriti (izgovarjati), zagovarjati, opravičiti (opravičevati): uxori (pri ženi) excuses te Pl., excusare se apud regem Ci., excusavit … Terentius, quod … diceret Ci., his omnibus me vehementer excusatum volo Ci. rad bi, da bi bil pri vseh teh čisto opravičen, Varroni (pri Varonu) tarditatem litterarum mearum excusare Ci. ep., si Lysiades … excusetur Areopagites esse Ci., cum excusaretur solum vertisse exsilii causā L., prodit atque excusat Bibulum C., legati venerunt, qui se de superioris temporis consilio excusarent C., multa dixi, cur excusatus abirem H. da bi se opravičil, excusare missos ignes O., vires O., ut verba mea Alexandro (pred Aleksandrom, pri Aleksandru) excusem Cu., cum per senectutem, quominus interesse valeret, excusasset Aur.
2. kaj kot opravičevalni razlog ali v opravičilo navesti (navajati), izgovoriti (izgovarjati) se s čim: excusare morbum, propinquitatem Ci., inopiam suam C., ille Philippo (pri Filipu) excusare laborem H., excusare valetudinem L., errorem (zablodo) et adulescentiam L., consternationem, ignorationem Cu., iis diversa excusantibus T.; z ACI: Iust., excusare ebrios nos fecisse Pl., excusare minus datum ad occultandam facinoris invidiam Suet.
3. iz opravičevalnih razlogov
a) odkloniti (odklanjati), odbiti: reditum Agrippinae excusavit ob … hiemem T., Baeticis contra unum hominem advocationem excusare Plin. iun.
b) refl. in med. rešiti se česa, odtegniti se čemu: Plin. iun., Suet., ex eo, cui in universum excusari mallet T. čemur se hoče raje povsem odtegniti.
c) excusari aliqua re ali ab aliqua re oproščen biti česa: tutelā alicuius Ulp. (Dig.), a coepta (tutelā) Paul. (Dig.), ab aliqua re Ambr.
4. pren.
a) (zopet) popraviti, preravnati, poravnati: crimen lacrimis Stat., fallacem unius anni fidem omnibus annis Plin. iun., nefas armis Cl.
b) (za)ščititi: se ab aliqua re (zoper kaj) Pall.; z ne = preprečiti, ubraniti, ovreti (ovirati): Pall. — Adj. pt. pf. excūsātus 3, adv. -ē, izgovorjen, opravičen: inter quae necessitate praesentium rerum … excusata T., excusatā rei familiaris mediocritate Suet., hoc … ego excusatior, si forte sum lapsus Plin. iun., excusatissimus essem Sen. ph., fieri id videtur excusate Q., quo excusatius sub exemplo acciperentur T., exoratus excusatius facies Plin. iun., sperabat se excusatius sacrilegia commissurum Iust.
ex professo [ɛksprɔfɛso] latin poklicno, strokovno, kot strokovnjak
fadendünn tenek kot nitka