Franja

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lep² [é] (-a, -o) figurativno

1. (precejšen) beträchtlich, gut, schön
lep čas eine gute Weile
lep denar ein schönes Geld, ein Batzen Geld
lep kos ein gutes Stück, ein großes Stück
lep kos poti ein gutes Stück Weg

2. (nenaden) plötzlich, unerwartet, schön
(nekega) lepega dne eines schönen/guten Tages
(nekega) lepega jutra eines Tages früh am Morgen
na (vsem) lepem plötzlich

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

lingot [lɛ̃go] masculin ingot, v palice, bloke ulita kovina za nadaljnjo uporabo

lingot d'or, d'argent zlato, srebro v palicah
en lingot v palicah (npr. žlahtne kovine)
lingot d'acier brut kos surovega jekla

lion [ljɔ̃] masculin lev; figuré junak; slavna oseba

c'est un lion to je pogumen človek
chasse féminin aux lions lov na leve
part féminin du lion (figuré) levji delež, največji kos
lion marin, de mer morski lev
lion du Pérou, d'Amérique puma, kuguar, srebrni lev

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

mappa -ae, f (punska beseda, pravzaprav kos sukna, kos tkanine)

1. brisača, otiralka, otirača, prtič(ek), servieta (ki jo je moral gost prinesti s seboj; prim. mantēle): Varr., H., Petr.

2. signalizacijsko (signalno) platno, zastava, s katero so dirkačem v cirkusu dajali znamenje za start: Iuv., Sen. ph., mappam mittere Mart., Suet. obesiti (obešati) zastavo, da vihra.

máslo mantequilla f ; manteca f

sveže (slano) maslo mantequilla fresca (salada)
ušesno maslo cerumen m
kos kruha z maslom rebanada f de pan con mantequilla
iti kot po maslu (fig) ir (ali marchar) como una seda

match² [mæč] samostalnik
enak ali enakovreden človek (stvar)
ekonomija ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija
šport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. biti komu kos
to be a bad (good) match slabo (dobro) se ujemati
his match njemu enakovreden, njegova žena
to make a match of it poročiti se
a love match zakon iz ljubezni
to meet (ali find) one's match najti sebi enakovrednega

méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

méchante langue zloben, strupen jezik
méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
méchant poète masculin slab pesnik
méchante viande féminin slabo, malovredno meso
être de méchante humeur biti slabe volje
il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos

medenina samostalnik
1. (zlitina) ▸ sárgarézVlomilci so ukradli tono medenine v obliki trimetrskih palic. ▸ A betörők egy tonnányi háromméteres sárgarézrudat loptak el.Svečnik in pepelnik sta izdelana iz medenine in belih koščkov školjk. ▸ A gyertyatartó és a hamutartó fehér kagylódarabkákkal kirakott sárgarézből készült.
2. (izdelek) ▸ sárgaréz, rézáruNeznano kam izginilo 11 kosov medenine, lastnik pa je oškodovan za 500 tisočakov. ▸ Nem tudni, hogy hová tűnt 11 darab sárgarézből készült tárgy, így a tulajdonosnak 500 ezres kára lett.
Premoženja, ki so ga prinesli od doma, je malo. Medenina je samo za okras. Celo krožniki, sklede in žlice so leseni. ▸ Kevés vagyont hoztak magukkal otthonról. A sárgaréz csak dekorációul szolgál. Még a tányérok, a tálak és a kanalak is fából készültek.

Meister, der, (-s, -) mojster; Sport prvak; Schach: mojster, (nationaler Meister mojster, internationaler Meister mednarodni mojster); Pflanzenkunde perla; einer Sache/über eine Sache Meister sein/werden mojstriti (kaj); seinen Meister finden naleteti na tistega, ki ti/mu je kos; Übung macht den Meister vaja dela mojstra; das Werk lobt den Meister po delu se mojster pozna; früh übt sich, was sein Meister werden will kar se Janezek nauči, to Janez zna

melona samostalnik
1. (plod) ▸ sárgadinnyeZrela melona mora imeti čvrsto lupino in mehak pecelj, ki hitro odpade. ▸ Az érett sárgadinnyének feszes a héja, és puha, könnyen leváló szára van.Povezane iztočnice: medena melona

2. Cucumis melo (rastlina) ▸ sárgadinnyeLetos smo lubenice in melone na prosto sadili nekoliko kasneje. ▸ Idén a görög- és a sárgadinnyét valamivel később ültettük ki a szabadba.
Povezane iztočnice: medena melona

3. ponavadi v množini, neformalno, lahko izraža negativen odnos (ženske prsi) ▸ dinnye, bögy, didkóMedtem ko se sama nedolžno igra z naramnicami svojega črnega modrčka, oči kar same zdrsnejo južno in se ustavijo na njenih ogromnih melonah. ▸ Miközben a nő ártatlanul játszadozik fekete melltartójának vállpántjával, a tekintete lefelé vándorol, és megállapodik hatalmas dinnyéin.

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch

mesó (hrana) meat; (živo) flesh; (sadno) pulp

divje mesó medicina proud flesh
dušeno mesó stewed meat, (beef) stew
goveje mesó beef
konservirano mesó, (mesó v konservah) preserved meat, tinned meat, ZDA canned meat
konjsko mesó horse meat
kuhano (pečeno, mastno, pusto, mehko, žilavo) mesó boiled (roast, fat, lean, tender, tough) meat
nasoljeno mesó corned beef
sesekljano mesó hash
surovo (prekajeno, sveže, zmrznjeno) mesó raw (smoked, fresh, frozen) meat
ovčje, koštrunovo mesó mutton
prašičje, svinjsko mesó pork
telečje mesó veal
barva mesa flesh colour, carnation
kavelj za obešanje mesa meat hook
kos mesa a slice of meat
lonec za kuhanje mesa pot for stewing (ali boiling) meat, a stew pot
strojček, mlinček za mletje mesa meat grinder; mincer
zastrupljenje z mesom botulism, ptomaine poisoning
nasoliti mesó to cure meat
sesekljati mesó to chop
sušiti mesó (v dimu) to dry meat, to smoke meat
lastno mesó in kri (figurativno) one's own flesh and blood
to mu je prešlo v mesó in kri (figurativno) it has become second nature with (ali to) him
začinjeno sesekljano mesó za nadev forcemeat (for stuffing)

milo samostalnik
(sredstvo za čiščenje) ▸ szappanPovezane iztočnice: milo za intimno nego, milo za roke, tekoče milo, trdo milo

mílo soap

brez míla soapless
izdelovalec míla soap manufacturer
izdelovanje míla soap making
škatla za mílo soapbox
mílo za britje shaving soap
gospodinjsko mílo household soap
navadno mílo plain soap
odišavljeno mílo scented soap
mehko mílo soft soap
toaletno mílo toilet soap
kos míla a cake (ali a tablet) of soap
z mazanjem nanesti mílo na kaj to soap something
variti, kuhati mílo to boil soap

mílo savon moški spol

brivsko (parfumirano, v prahu, tekoče, toaletno) milo savon à barbe (parfumé, en poudre, liquide, de toilette)
kos mila pain moški spol de savon
kos toaletnega mila savonnette ženski spol
kuhati milo faire du savon