Franja

veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains

verížen (-žna -o) adj.

1. della, di catena:
verižni člen anello della catena

2. a catena:
mat. verižni račun calcolo a catena
teh. verižno gonilo trasmissione a catena
verižno trčenje tamponamento a catena
trg. verižna trgovina commercio a catena
fiz. verižna jedrska reakcija reazione a catena
kem. verižna molekula molecola a catena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrt. verižna petlja punto catenella
lit. verižna rima rima incatenata
hist. verižna srajca cotta di maglia, giaco
teh. verižni boben tamburo della catena
agr. verižni izkopalnik estirpatore a catena
verižni napenjalnik tiracatena
filoz. verižni sklep sorite
verižni ščitnik copricatena
strojn. verižni zobnik rocchetto per catena
verižno kolo ruota a impronte

vetrn|i [é] (-a, -o) Wind- (kanal der Windkanal, sren der Windharsch, erozija die Winderosion, stran die Windseite, kolo das Windrad)

vijáčen (-čna -o) adj. di, della vite:
vijačna glava testa della vite
vijačni navoj filetto della vite
strojn. vijačna črpalka pompa a elica
navt. vijačna gred albero portaelica
žel. vijačna spenjača tenditore
vijačna stiskalnica torchio a vite
elektr. vijačna varovalka fusibile a vite
strojn. vijačni ključ voltamaschio
teh. vijačni mehanizem meccanismo a vite volvente
navt. vijačni pogon propulsione a elica
šport. vijačni skok vite
strojn. vijačni žebelj vite-chiodo
vijačno dvigalo martinetto a vite
teh. vijačno kolo ruota ipoide

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vodílen (-lna -o) adj.

1. direttivo, dirigente:
vodilni položaj carica direttiva
vodilni uslužbenec dirigente

2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
vodilni jeziki lingue principali
v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
vodilni razred classe dirigente, classe dominante
vodilna stranka partito guida

3. šport. di punta, capolista:
vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista

4. teh. guida:
rib. vodilni kolut bobina guida
rib. vodilni obroček anello guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
vodilna ideja idea guida, idea madre
strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
pren. vodilna nit filo conduttore
žel. vodilna os assile anteriore
pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
vodilna vloga parte principale; ruolo guida
pal. vodilni fosil fossile guida
lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
nem. teh. vodilno kolo distributore

vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend

voilé, e [vwale] adjectif skrivljen, zvit

roue féminin voilée skrivljeno kolo
regard masculin voilé moten, medel pogled

voiler² [-le] verbe transitif, marine opremiti z jadri; verbe intransitif, vieilli dobiti konveksno obliko (kot jadro)

se voiler u-, skriviti se
ma bicyclette a une roue voilée eno kolo pri mojem biciklu je malo skrivljeno

volant, e [vɔlɑ̃, t] adjectif leteč

feuille féminin volante letak; masculin posamezen list; volan (pri avtu, obleki); operjena žoga; veternica (mlina); zamašnjak, vztrajnik (kolo)
forteresse féminin volante leteča trdnjava
se mettre au volant sesti za volan
prendre, tenir le volant šofirati
il a un bon coup de volant on dobro vozi avto
as masculin du volant izvrsten voznik avtomobila, avtomobilski dirkač
volant de sécurité (figuré) rezerva za dobro izvedbo trgovinske operacije
soucoupe féminin volante leteč krožnik

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

voz² [ó] moški spol (-a; -ovi) železnica (vagon) der Wagen (členkasti Gelenkwagen, jedilni Speisewagen, motorni železniški Motortriebwagen, Triebwagen, poštni Postwagen, potniški Reisezugwagen, prevesni Wippenwagen, prtljažni Gepäckwagen, rezervni Ersatzwagen, salonski Salonwagen, cestne železnice Straßenbahnwagen)
… voza Wagen-
(kolo das Wagenrad, pranje die Wagenwäsche, sredina die Wagenmitte, streha das Wagendach)

vozílo (-a) n veicolo, autoveicolo; mezzo; ekst. macchina:
parkirati, ustaviti vozilo parcheggiare, fermare la macchina
kolo, luči, vrata, zavore vozila la ruota, le luci, (i fari), la porta, la portiera, i freni del veicolo
bojno, oklepno vozilo mezzo blindato, corazzato
cestno, tirno, vodno, zračno vozilo veicolo stradale, veicolo su rotaia; natante, imbarcazione; aeroplano, aeromobile
dostavno, gasilsko, šolsko vozilo autofurgone, autoincendio, scuolabus
intervencijsko vozilo furgone cellulare, cellulare
osebno, tovorno, priklopno vozilo (auto)vettura, autocarro, rimorchio
rešilno vozilo autoambulanza, ambulanza
terensko vozilo fuoristrada
vesoljsko vozilo veicolo cosmico, spaziale
teh. vozilo na zračno blazino hovercraft
vozilo z žerjavom autogrù
vozilo za avtovleko autosoccorso
vozilo za bitumen bonza

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vreten|o¹ [ê] srednji spol (-a …) die Spindel (delilno Teilspindel, delovno Drehspindel, Hauptspindel, dvižno Hubspindel, merilno [Meßspindel] Messspindel, odvajalno Abgabespindel, vodilno Leitspindel, Zugspindel, vrtalno Bohrspindel, komore Kammerspindel)
gonilno vreteno das Ritzel, die Treibspindel
stiskalnica na vreteno die Spindelpresse
kolo na vreteno das Wellrad

vrtéti to turn (round), to spin round; to rotate, to revolve; to twirl, to whirl; (vrtavko) to spin

vrtéti kolo to turn a wheel
vrtéti (snemati) film to make a film
vrtéti kolesa šport to turn somersaults (ali bočno: cartwheels)
vrtéti palce (prste) to twiddle one's thumbs (fingers)
vrtéti se to turn
kolo se vrti the wheel turns
vrtéti se v krogu to whirl
vrti se mi v glavi my head reels, my head swims, I feel dizzy, I feel giddy
vse se mi vrti my head reels (ali whirls), my brain reels

vrtéti (-ím)

A) imperf.

1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare

2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare

B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci

walking [wɔ́:kiŋ]

1. pridevnik
bodeč, idoč, korakajoč; sprehajalen

walking beam balansirka
walking boots športni, štrapacni čevlji
walking crane tehnično tekalni žerjav
walking delegate sindikalni funkcionar
walking-dress ženska obleka za sprehode, za ulico
walking fan velika pahljača (za zaščito proti soncu)
walking gentleman, walking lady gledališče statist, statistinja
walking papers množina, ameriško, pogovorno odpustnica
to get one's walking papers biti odpuščen iz službe
walking part gledališče vloga za statista
walking shoes čevlji za sprehode
walking staff popotna palica
walking stick sprehajalna palica
walking ticket ameriško, pogovorno odpustnica
walking tour britanska angleščina peš tura, peš potovanje
walking wheel samotežno kolo

2. samostalnik
pešačenje, sprehajanje
šport hoja; tura, potovanje; stanje poti, pot

the walking is bad there pot je tam slaba

wright [ráit] samostalnik
delavec, rokodelec, obrtnik; (v zloženkah) tvorec, ustvarjalec, graditelj, pisec

playwright pisec dram, dramatik, dramatski pisatelj
wheel wright kolar
the wheel must go to the wright kolo mora iti h kolarju