Franja

partake^* [pa:téik]

1. neprehodni glagol
udeležiti se, biti deležen (in)
deliti kaj s kom, imeti skupaj, imeti značilnosti česa (of)
skupaj jesti, deliti (kosilo) s kom (of)
jesti, pojesti

2. prehodni glagol
deliti, biti deležen česa, sodelovati (of pri čem)
skupaj uživati (of kaj)

his manner partakes of insolence je nekaj nesramnega v njegovem vedenju
to partake of a meal pojesti kaj
to partake of the nature of biti v neki meri podoben komu (čemu)
the vegetation partakes of a tropical nature rastlinstvo ima deloma tropske značilnosti

participer [-sipe] verbe intransitif biti deležen (à quelque chose česa); udeležiti se; sodelovati (à pri), prispevati (à k); imeti kaj, imeti lastnosti (de od)

participer à la joie (de l'ami) pridružiti se veselju, deliti veselje (s prijateljem)
participer à toutes les réunions udeležiti se, prisostvovati vsem sestankom, sejam
participer au succès prispevati k uspehu

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

pass into

1. prehodni glagol
vpeljati kaj

2. neprehodni glagol
postati (zakon)

pass off

1. neprehodni glagol
izginiti, miniti, zbledeti, oslabeti; dogoditi se
ameriško veljati za belca (svetlopolt črnec)

2. prehodni glagol
izdajati za kaj (for, as za, kot)
prezreti, omalovaževati; razpečavati; odbiti, prestreči (udarec)

to pass o.s. off as (for) izdajati se za koga (kaj)

pass on

1. neprehodni glagol
iti dalje, iti svojo pot; preiti na kaj (to)

2. prehodni glagol
dati dalje, podati naprej; podtakniti komu kaj; izreči sodbo komu

pâtir [pɑtir] verbe intransitif trpeti; morati trpeti za kaj; trpeti pomanjkanje, biti v bedi

pâtir de l'injustice trpeti zaradi krivice
j'ai à pâtir de ses négligences moram trpeti zaradi njegove zanikrnosti
les affaires pâtissent posli, kupčije stagnirajo

pawner [pɔ́:nə] samostalnik
zastavnik, -nica, kdor kaj zastavi

pay back prehodni glagol
odplačati, vrniti izposojen denar
figurativno povrniti komu kaj

to pay s.o. back in his own coin vrniti milo za drago

pay for prehodni glagol
plačati, nagraditi; odškodovati
figurativno plačati za kaj, pokoriti se

figurativno he had to pay dearly for it to ga je drago stalo

pay out prehodni glagol
odplačati ves dolg
figurativno povrniti komu kaj
navtika zrahljati vrv

pep [pep]

1. samostalnik
ameriško, sleng živahnost, energija, aktivnost, polet, elan

2. prehodni glagol (običajno z up)
podžigati, spodbujati, prinesti življenje v kaj

permanency [pə́:mənənsi] samostalnik
trajanje, stalna zaposlitev, kaj stalnega

it has no permanency ni trajno

permit² [pəmít]

1. prehodni glagol
dovoliti, dopustiti, privoliti; prenašati, trpeti kaj

2. neprehodni glagol
dovoliti si; dopustiti (of)

to permit o.s. s.th. privoščiti si kaj
time permitting če bo čas dovolil, če bo čas
the role permits of no exception pravilo ne dopušča nobene izjeme

pèšnjati -ām dial. slabo kaj delati, slabo izdelovati, slabo šivati, šušmariti, krpariti

pettifog [pétifɔg] neprehodni glagol
doseči kaj z zvijačo; pravdati se brez razloga; šikanirati, nagajati; biti spletkarski advokat

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

pickup [píkʌp] samostalnik
dobiček, profit
sleng bežno poznanstvo
sleng vlačuga, pocestnica
ameriško, sleng aretacija, aretiranec
ameriško majhen dostavni tovornjak (tudi pickup truck)
pospešek (vozila); (radio, TV) sprejemnik, oddajnik, snemanje zunaj
tehnično električna priprava, ki pretvarja tresljaje v zvok
sleng kaj improviziranega (npr. pickup dinner)
ekonomija, sleng izboljšanje, napredek; potniški vlak, potnik, sopotnik; poživilo, okrepčilo

pitch (up)on neprehodni glagol
odločiti se za kaj