Franja

želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

bolan na želódcu dyspeptic
pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
bolečine v želódcu stomachache
občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
rak na želódcu stomach cancer
zdravilo za želódec stomachic
na prazen želódec on an empty stomach
kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
razširjanje želódca stomachic dilatation
ima slab želódec he suffers from indigestion
ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
potešiti si želódec to stay one's stomach
ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises

žívež food; victuals pl provisions pl, eatables pl; articles pl of food; žargon grub

osnovni žívež (hrana) staple food
oskrba z žívežem food supply
dobavitelj žíveža food supplier, victualler
rezervni žívež iron rations pl
preskrbeti z žívežem to provision
oskrbeti (se) z žívežem to victual
ladja se je oskrbela z žívežem v Suezu the ship victualled at Suez
napraviti si obilno zalogo žíveža to lay in a good stock of supplies
racioniranje žíveža food rationing
imeti žívež racioniran to have food rationing
primanjkuje nam žíveža we are short of provisions

živína cattle, livestock; figurativno brute

klavna živína fat stock, beef cattle
plemenska živína breeding cattle
rogata živína horned cattle
tovorna živína beast of burden, pack animal
vprežna živína draught animals
reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
gonjač živíne drover, cattleman
tat živíne cattle thief, rustler
hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
staja za živíno cattle pen
delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat

žrtvovan (-a, -o)

1. geopfert
žrtvovana hrana das Speiseopfer

2.
figurativno biti žrtvovan auf der Strecke bleiben

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀκτή², ἡ zmleto žito, moka, hrana.

ἄ-ψῡχος 2 (ψυχή) brez duše, neživ, brezdušen, malosrčen, βορά jed iz nežive stvari, rastlinska hrana.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

βορά, ἡ [Et. kor. g^wer, slov. žreti, žrem; lat. vorare (iz g^w); gršk. še βιβρώσκω, βρῶμα; sor. slov. gr-lo, lat. gurges, gršk. βάραθρον] hrana, meso, jed, krma, plen.

βόσκημα, ατος, τό 1. čreda na paši, živinče. 2. krma, paša, hrana.

βρῶμα, ατος, τό, βρώμη, ἡ ep., βρῶσις, εως, ἡ ep. βρωτῡ́ς, ύος, ἡ ep. (βίβρώσκω) jed, hrana, živež, obed, jelo, NT βρῶσις izjedanje, rja.

δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

διατροφή, ἡ (δια-τρέφω) živež, hrana.

ἐδωδή, ἡ (ἔδω) jed, hrana, piča, vada, vaba.

εἶδαρ, ατος, τό (ἔδω) ep. jed, hrana, piča; vada, vaba.

εὐπορία, ἡ 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna pot; εὐπορία ἐστί lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje; εὐπορία τῆς τύχης milost, naklonjenost usode; εὐπορία τοῦ βίου živež, hrana; NT zaslužek.

ζωή, ἡ, ion. ζόη (ζάω) 1. življenje, življenjska doba, način življenja, παρὰ τὴν ζόην v teku (za) življenja. 2. hrana, živež, ζόην ποιοῦμαι ἔκ τινος prehranjujem se s čim. 3. ep. imetje, premoženje.

ἤια², τά ep. živež, hrana, živež za na pot, plen divjih živali λύκων.

θεοτρόφιος 3 (τρέφω) bogove hraneč, θεοτροφία hrana bogov.