Franja

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

Rabīrius 3 Rabírij(ev), ime rimskega rodu, katerega najznamenitejši predstavniki so

1. C. Rabīrius Postumus Gaj Rabirij Postum, rimski senator; ko je bil l. 63 obtožen de perduellione zaradi smrti Lucija Apuleja Saturnina, ga je na sodišču branil Cicero z govorom, ki je še ohranjen: Ci., Aur.

2. C. Rabirius Postumus Gaj Rabirij Postum, posinovljenec prejšnjega, je bil tožen de repetundis; branil ga je Cicero (govor je ohranjen): Ci., C., Suet.

3. C. Rabirius Gaj Rabirij, dober epski pesnik, ki je živel v času Vergilija: Q., Sen. ph., Vell., magni Rabirius oris O. — Od tod adj. Rabīriānus 3 Rabírijev: domus Ci. ep.

raccourcir [-kursir] verbe transitif okrajšati, skrajšati; populaire skrajšati za glavo, obglaviti; verbe intransitif postati krajši, skrčiti se, uskočiti se, zgrbančiti se; ubrati krajšo pot, zaviti po bližnjici

se raccourcir postati krajši, skrajšali se; potuhniti se
raccourcir une jupe, un discours skrajšati krilo, govor
les jours commencent à raccourcir dnevi sa začenjajo krajšati
la jupe a raccourci au lavage krilo se je uskočilo pri pranju
les robes raccourcissent cette année letos se nosijo krajše obleke
raccourcir la distance de 2 kilomètres skrajšati razdaljo za dva kilometra
tomber sur quelqu'un à bras raccourcis z vso silo tolči po kom

ravnateljev pridevnik
(o ravnatelju) ▸ igazgatói, igazgató

razvléči, razvláčiti étirer, étendre, allonger, dilater; déplacer, porter (ali traîner) quelque part (ali dans un coin) ; faire traîner, traîner en longueur

razvlečen govor discours moški spol prolixe (ali interminable)
po sobi je vse razvlečeno tout est en désordre dans la chambre
oblaki se razvlečejo les nuages se dissipent

réception [resɛpsjɔ̃] féminin prejem, sprejem (tudi radio), recepcija; uvedba (v službo, v družbo, v klub); recepcija (d'un hôtel hotelska); sprejemnica (soba, dvorana)

dans les 5 jours après la réception v petih dneh po prejemu
réception sur détection, sur galène sprejem z detektorjem
réception en hautparleur prenos po zvočniku
accusé masculin de réception potrdilo o prejemu
appareil masculin, poste masculin de réception sprejemni radijski aparat
discours masculin de réception nastopni govor '(novega člana Akademije)
les invités d'une réception povabljenci, gostje na sprejemu
jour masculin de réception za sprejeme, obiske določen dan
accuser la réception de quelque chose potrditi prejem česa
faire une bonne réception à quelqu'un lepo koga sprejeti
prendre réception de qe sprejeti kaj

récipiendaire [resipjɑ̃dɛr] masculin, féminin kandidatinja (za Akademijo); diplomiranec na univerzi

discours masculin du récipiendaire à l'Académie française govor novo izvoljenega člana Francoske Akademije

refer [rifə́:]

1. prehodni glagol
napotiti (to k, na)
opozoriti (to na)
predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

2. neprehodni glagol
nanašati se (to na)
tikati se (to česa)
sklicevati se (to na)
obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
omeniti

to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
the point referred to omenjena, tista točka
to refer to a dictionary poiskati v slovarju
to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti

rektorjev [é] (-a, -o) des Rektors
rektorjev nastopni govor die Rektoratsrede

remémorer [-memɔre] verbe transitif spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); nazaj v spomin poklicati

se remémorer zopet se spomniti (quelque chose na kaj)
se remémorer le discours du Président spomniti se na govor predsednika (republike)

remerciement [rəmɛrsimɑ̃] masculin zahvala

discours masculin de remerciement zahvalni govor (zlasti novega člana Francoske akademije)
lettre féminin de remerciement zahvalno pismo
recevez, agréez mes remerciements prejmite mojo zahvalo
faire des remerciements zahvaljevati se

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rough-and-ready [rʌ́fəndrédi] pridevnik
grobo obdelan, nedokončan, nedovršen; zasilen, začasen, praktičen; neizbirčen; primitiven, a uspešen

rough-and-ready speech govor brez priprave
a rough-and-ready worker hiter, a površen delavec

rouser [ráuzə] samostalnik
oseba ali stvar, ki (raz)draži, vznemirja, razburja, razplamteva, bodri; veliko presenečenje; vik; mešalec (v pivovarni)
pogovorno huda, debela, pretirana, nesramna laž

his speech was a rouser njegov govor je zbudil veliko pozornost

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

rūta¹ -ae, f (gl. rūmen) bot. vinska rút(ic)a, grenko zelišče: O., Ci. ep., Cels., Col., Plin., Varr.; pren.: ad cuius rutam (rezek govor) puleio mihi tui sermonis utendum est Ci.

Opomba: Star. gen. sg. rutai: Luc. fr.

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo