Franja

soluzione f

1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
soluzione alcalina lug
soluzione satura nasičena raztopina
soluzione tampone puferska raztopina

2. mat. rešitev (problema, enačbe)

3. rešitev; razlaga:
non c'è altra soluzione druge rešitve ni
escogitare, trovare una soluzione najti rešitev

4. rešitev, poravnava:
venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo

5. izplačilo (dolga):
pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat

6.
soluzione di continuità vrzel:
senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano

sopravvēnto

A) avv. navt. na vetrni strani:
navigare sopravvento pluti v privetrju

B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru

C) m

1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru

2. pren. prednost, premoč:
prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim

sporazum¹ moški spol (-a …) (konsenz) das Einverständnis, die Einigung (delni Teileinigung)
brez sporazuma nichteinverständlich
v nasprotju s sporazumom konsenswidrig
poskus doseči sporazum der Einigungsversuch
doseči sporazum die Einigung erreichen, sich einigen, sich einig werden

sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

samoupravni sporazúm self-managing agreement
doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
skleniti sporazúm to make an agreement
po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement

sporazumeti se [é] (sporazumem se) sporazumevati se sich einigen, sich einig werden, ins Reine kommen; o kaki zadevi: sich ins Vernehmen setzen mit, sich verständigen mit; (doseči sporazum) eine Vereinbarung treffen, ein Abkommen treffen, za kaj/glede česa (etwas) vereinbaren, übereinkommen über

sprav|a ženski spol (-e …)

1. die Versöhnung, die Aussöhnung

2. (pomiritev) der Frieden
roka sprave die Friedenshand (ponuditi roko sprave die Friedenshand ausstrecken, jemandem die Friedenshand reichen)
skleniti spravo s kom seinen Frieden mit (jemandem) machen

3.
religija zakrament sprave das Bußsakrament
|
doseči spravo (Menschen/Zerstrittene) zusammenbringen

spravi|ti³ (-m) spravljati (doseči spravo) versöhnen (se sich), aussöhnen (se sich) (z/s mit)

sprétnost skill, skilfulness; dexterity; adroitness; deftness; address; expertness; knack

doseči, pridobiti si sprétnost to get the knack (za of); to get into the knack (of)

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol

brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens

staffa¹ f

1. streme:
il bicchiere della staffa poslovilna čaša
essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

2. stopnica (pri vozu), podnožnik

3. (podnožni) hlačni trak

4.
staffa della vanga opornik lopate

5. alpin. klin

6. gradb. streme

stánje état moški spol ; (položaj) situation ženski spol , position ženski spol , condition ženski spol

stanje barometra hauteur ženski spol barométrique
stanje blagajne état de la caisse
budno stanje état de veille
dejansko stanje état de faits (ali de cause), faits moški spol množine, circonstances ženski spol množine
duševno stanje état mental, état d'âme
izjemno stanje état d'exception (ali d'urgence)
naravno stanje état naturel, état de (pure) nature
obsedno stanje état de siège
pravno stanje situation juridique
premoženjsko stanje situation (ali état) de fortune
prvotno stanje état primitif
vodno stanje hauteur ženski spol (ali niveau moški spol) de l'eau (ali d'eau)
vojno stanje état de guerre
vremensko stanje situation météorologique (ali atmosphérique)
stanje zaloge marchandises ženski spol množine en stock (ali en magasin), stock moški spol
zdravstveno stanje état de santé; (pri športu) score moški spol
biti v dobrem stanju être en bon état
biti v dobrem zdravstvenem stanju être en bonne santé
doseči najvišje stanje atteindre le niveau maximum
stanje (na nogah) station ženski spol debout

stánje¹ estado m ; (položaj) situación f ; posición f ; condición f ; (barometra) altura f ; (vode) nivel m ; (gólov, šp) tanteo m

stanje na tržišču estado del mercado; coyuntura f
stanje blagajne estado de caja
budno stanje estado de vigilancia
duševno stanje estado mental, estado de ánimo (ali anímico)
dejansko stanje estado de cosas
alarmno stanje estado de alarma
agregatno stanje estado de agregación, estado físico
izjemno stanje estado de excepción
naravno stanje estado natural
obsedno stanje estado de sitio
pravno stanje situación jurídica
premoženjsko stanje estado económico, estado de fortuna
prvotno stanje estado primitivo
vodno stanje nivel m del agua
najvišje plovno (vodno) stanje nivel máximo navegable
merilec vodnega stanja indicador m de nivel del agua
vojno stanje estado de guerra
razglasiti vojno stanje poner en pie de guerra
v vojnem stanju en estado de guerra
vremensko stanje estado del tiempo, situación meteorológica
plinsko (tekoče, trdno) stanje estado gaseoso (líquido, sólido)
stanje zalog(e) existencias f pl en almacén
zdravstveno stanje estado de salud, estado sanitario, estado físico
vmesno stanje estado intermediario
pri takem stanju en tal estado de cosas
sedanje, trenutno stanje estado actual
biti v dobrem stanju estar en buenas condiciones (ali en buen estado)
biti v dobrem zdravstvenem stanju estar bien de salud
biti v težavnem stanju estar en una situación difícil
doseči najvišje stanje alcanzar el máximo nivel

starost, starost¹ [ó] ženski spol (-i …) das Alter, das Lebensalter (inteligenčna Intelligenzalter, mejna Grenzalter, minimalna Mindestalter, povprečna Durchschnittsalter, predšolska Vorschulalter, razvojna Entwicklungsalter, šolska Schulalter)
starost, starost za … -alter, -mündigkeit
(za upokojitev Pensionsalter, za prisego Eidesmündigkeit, za sklenitev zakonske zveze Ehemündigkeit)
kritična starost, starost kritisches Alter
starost, starost 10/80 let das Alter von zehn/achtzig Jahren
v starosti 10/80 let im Alter von zehn/achtzig Jahren, im zehnten/achtzigsten Lebensjahr
ko doseže 65 let nach Erreichung des fünfundsechzigsten Lebensjahres
… starosti Alters-
(določanje die Altersbestimmung, navedba die Altersangabe, razlika v der Altersunterschied)
doseči starost, starost ein Alter erreichen
(šolsko das Schulalter erreichen)
ki ni več v starost, starosti šolanja schulentwachsen
specifičen za starost, starost altersspezifisch

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

stoop¹ [stu:p]

1. samostalnik
sključena drža ali hoja; pripognjenost, sključenost gornjega dela telesa; bliskovit napad (z višine) (ptiča) (on, at na)

2. neprehodni glagol
skloniti se, pripogniti se, sključiti se, zgrbiti se, imeti upognjeno držo, sključeno hoditi
zastarelo & poetično bliskovito planiti na, napasti (at, on na)
(o pticah)
figurativno vreči se, planiti (on na)
figurativno podvreči se, popustiti, biti ponižen, ponižati se, blagovoliti
prehodni glagol
skloniti (glavo); nagniti (sod); (redko) ponižati, potlačiti

to stoop from age biti sključen od starosti
to stoop to conquer ponižati se, da bi zmagali; doseči cilj ali premoč s ponižnostjo

studiōsus 3, adv. -ē (studium)

1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.

2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.

3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.

success [səksés] samostalnik
uspeh (in v)
(dober, srečen) izid, rezultat; sreča; uspešen človek; stvar, ki uspeva, uspešna stvar; (redko) posledica

with success z uspehom, uspešno
without success brez uspeha, brezuspešno
to achieve success doseči uspeh, biti uspešen
to be a success uspeti, imeti uspeh, obnesti se
he was not a success as doctor kot zdravnik se ni obnesel
to make a success of, to make s.th. a success imeti uspeh pri čem, biti uspešen, uspeti v čem
nothing succeeds like success en uspeh prinese drugega, uspeh rodi uspeh

suffisant, e [-zɑ̃, t] adjectif zadosten; zadovoljiv; figuré, péjoratif domišljav, ošaben, aroganten

il a des ressources suffisantes pour vivre ima dovolj sredstev za življenje
c'est plus que suffisant, amplement suffisant, bien suffisant to je večkot dovolj
c'est suffisant pour qu'il se mette en colère to je (že) dovolj, da se (on) razjezi
faire le suffisant delati se važnega
s'absenter sans une raison suffisante biti odsoten brez zadostnega razloga
obtenir des résultats suffisants doseči zadostne, zadovoljive rezultate

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.