Franja

tailored [téilə:d] pridevnik
narejen po meri, dobro pristajajoč (o obleki); eleganten

tailored suit po meri narejena obleka

tender¹ [téndə]

1. pridevnik (tenderly prislov)
nežen; mehak (meso itd.); krhek, drobljiv; dobro kuhan (pečen); topljiv, topen; občutljiv, hitro užaljen; delikaten, subtilen; kočljiv; blag, mil, dobrega srca, ljubezniv, prisrčen; skrben (of za)
obziren, pozoren (do), zaskrbljen (of, over za)

of tender age v nežni starosti, mlad
tender passion ljubezen
tender porcelain stekleni porcelan
a tender spot občutljivo mesto
a tender red nežna rdeča barva
a tender subject kočljiv predmet (razgovora)
tender annual botanika poletna rastlina
he is tender of his reputation občutljiv je za svoj ugled (sloves)
to have a tender conscience biti tankovesten
to be tender of s.th. ozirati se na, skrbeti za kaj
to be tender of irritating s.o. paziti, da koga ne razjezimo (razdražimo)

2. prehodni glagol
napraviti mehko, občutljivo
neprehodni glagol
postati mehak

tepefactō -āre (intens. k tepefacere) dobro ogre(va)ti, ugre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti: frigida deserto tepefactat membra cubili Cat.

think out prehodni glagol
izmisliti, domisliti se, dobro premisliti; rešiti (problem)

thoroughbred [ɵʌ́rəbred]

1. pridevnik
čistokrven (konj); polnokrven, čiste rase; prvovrsten, izvrsten, odličen; dobro vzgojen, izobražen; vrl; temeljit, popoln

2. samostalnik
čistokrvnost; čistokrven konj; kultiviran človek

Thoroughbred angleški čistokrven konj

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

topar suniti; trčiti (ob), zadeti (ob); naleteti na; posrečiti se, dobro se končati

topar con a/c zadeti na
topar con naleteti na, najti
tope donde tope na slepo (srečo)
en esto topa la dificultad tu tiči težava
por si topa za vsak primer

trascordarse [-ue-] ne se več dobro spominjati

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

trimòvati trìmujēm (angl. trim) trimovati, trimirati, skrbeti za dobro telesno počutje

trouvé, e [truve] adjectif najden; dobro izmišljen

objets masculin pluriel trouvés najdeni predmeti
enfant masculin trouvé najdenček
chien masculin trouvé zatečèn pes

true² [tru:] prehodni glagol
tehnično dobro (točno, pravilno) izvesti, uravnati, naravnati; centrirati (kolo itd.)

to true up a board gladko (o)skobljati desko

truebred [trú:bred] pridevnik
(žival) čiste pasme, dobre rase, čistokrven
figurativno dobro vzgojen, izobražen, kultiviran

udobrovoljávati -vòljāvām
I. spravljati koga v dobro voljo: udobrovoljavati koga
II. udobrovoljavati se postajati dobre volje

udobròvoljiti, udobrovòljiti -bròvoljīm
I. spraviti koga v dobro voljo: to ga je još više udobrovoljilo
II. udobrovoljiti se postati dobre volje: šutio je misleći da će se ona već udobrovoljiti

ȕglāvu prisl. natanko, prav dobro: poznavati koga uglavu

unfitted [ʌnfítid] pridevnik
neprimeren; nesposoben; ne dobro opremljen (with z)

urbano mestni; figurativno vljuden, olikan, dobro vzgojen, dostojen

(guardia) urbano mestni stražnik
milicia urbana meščanska bramba
policía urbana mestna policija
tranvía urbano mestni tramvaj

ùščūvān -a -o dobro ohranjen

uščúvati ùščūvām dobro ohraniti: molila sam boga da mi u sreći i zdravlju uščuva mile moje