Franja

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

fevdálen (-lna -o) adj. hist. feudale:
fevdalna doba età feudale
fevdalni gospod feudatario
fevdalni red ordinamento feudale

fevdalízem feudalism

doba fevdalízma feudal times pl

fevdaln|i (-a, -o) Feudal- (red die Feudalordnung, das Feudalwesen, sistem das Feudalsystem, doba die Feudalzeit, družba die Feudalgesellschaft)

flint [flint] samostalnik
kremen, kresilni kamen
arheologija predzgodovinsko kamnito orodje

to set one's face like a flint odločno se upreti
to skin a flint odirati, skopariti
to wring water from a flint delati čudeže
flint age kamena doba
a heart of flint brezsrčnež

florecimiento moški spol cvetenje, razcvet, uspevanje

época de florecimiento zlata doba, razcvet

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

geolóški (-a -o) adj. geologico, di geologia:
geološka doba era geologica
geološka karta carta geologica
geološki inštitut istituto di geologia
geološko raziskovanje rilevamento geologico

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

giurassico

A) m (pl. -ci) geol. jura

B) agg. jurski:
periodo giurassico jurska doba, jura

glaciaire [glasjɛr] adjectif ledeniški, leden

lac masculin glaciaire ledeniško jezero
calotte féminin glaciaire polarna ledena kalota
période féminin glaciaire ledena doba
vallée féminin glaciaire ledeniška dolina

glacial [gléišəl] pridevnik (glacially prislov)
leden, zmrznjen; ledeniški; mrzel; kristaliziran; steklen
figurativno neprijazen, hladen

glacial period (ali epoch) ledena doba

glacial leden

Océano Clacial Ártico (Boreal) Severno Ledeno morje
período glacial ledena doba
zona glacial mrzli pas
hace un frío glacial ledeno mraz je

glaciale agg. leden (tudi pren.):
periodo glaciale ledena doba
Oceano Glaciale Artico Severno ledeno morje
una stanza glaciale ledeno mrzla soba
accoglienza glaciale pren. leden sprejem

glaciálen geologija glacial

glaciálna doba ice age; glacial period; glacial epoch

glaciálen glacial ; (geologija) glaciaire

glacialna doba période ženski spol glaciaire

glaciálen (-lna -o) adj. glaciale:
glacialna doba epoca glaciale
geogr. glacialna erozija erosione glaciale, esarazione

glaciálen glacial

glacialna doba período m (ali época f) glacial

glȁcijālan -lna -o (lat. glacialis) glacialen: -o doba ledena doba

globalizacija samostalnik
(proces) ▸ globalizációPovezane iztočnice: neoliberalna globalizacija