Franja

mestieraccio m (pl. -ci) slabš. slab poklic, slabo delo

metallicus 3 (metallum) kovinski: natura, molybdaena Plin., pecunia Cass. kovan, loca Cod. Th.; subst. metallicus -ī, m

1. rudar, rudokop: Plin., Cod. I.

2. obsojenec na težko delo v rudnikih: ex effractore erit metallicus Aug., Ulp. (Dig.).

mezzoservizio m poldnevno gospodinjsko delo

milizia f

1. vojaščina

2. pren. trdo, disciplinirano delo

3.
milizie pl. vojska, čete:
milizie mercenarie najemniška vojska

4. voj. hist. milica:
milizia volontaria per la sicurezza nazionale fašistična milica

5. ekst. vojaki:
la milizia di Cristo relig. militantna Cerkev

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

mīrāculum (mīrāclum) -ī, n (mīrārī)

1. čudež, čudo, čudežni dogodek, čudovita (čudežna) prigoda ali prikazen, čudežno delo: Suet., Gell., Amm., adiciunt miracula huic pugnae L., (sc. aper) miraculum magnitudinis L. čudežne velikosti, čudežno velik, puerum tamquam miraculum aspicere Plin. iun., somnia, terrores magicos, miracula (pošasti), sagas, nocturnos lemures portentaque Thessala rides? H., in miracula verti O. ali se transformare V. preobraziti, spremeniti se v čudežne podobe, septem miracula Plin., Val. Max. sedem svetovnih čudes, portenta et miracula philosophorum somniantium Ci. pustolovski in čudni nazori, miraculo esse (alicui) L., Plin., Suet. prevze(ma)ti, presenetiti (presenečati) koga, dignus miraculo Plin., Lact. občudovanja vreden, čudovit.

2. čudnost, čudovitost, vidnost, zbujanje pozornosti: rei, victoriae L.

Opomba: Pesn. sinkop. miracla: Luc.

mìstērīj -ija m, mìstērijum m, mìstērija ž (gr. mysterion)
1. misterij, skrivnost: vjerovati, verovati u misterije, misterijume
2. v Zahodni Evropi ob koncu srednjega veka versko dramsko delo

monigote moški spol samostanski brat; smešen človek; gizdalin; lutka, možic (igrača); skaženo delo

pintar monigotes čečkati

monographie [-grafi] féminin znanstveno delo o enem predmetu, monografija

Mordsarbeit, die, grozansko delo

Murks, der, zašuštrano delo

musica f

1. glasba, muzika:
musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
musica sacra cerkvena glasba

2. glasbeno delo, muzika:
scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
far musica muzicirati; igrati, peti
mettere in musica uglasbiti
carta da musica notni papir

3. godba

4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika

5. ekst. pesem, lajna:
sempre la stessa musica vedno ista lajna

6. muzika, stvar, zadeva:
questa è un'altra musica to pa je druga muzika

mūsīvus 3 (gr. μουσεῖος) mozaičen; subst. mūsīvum -ī, n (sc. opus) mozaično delo, mozaik, mozaično slikarstvo: musivo picta genera hominum Aug.

Nachtarbeit, die, nočno delo

Nachtzuschlag, der, dodatek za nočno delo

Nadelarbeit, die, ročno delo

nájam -jma m
1. najem: dati što pod najam
2. najemno delo: zaraditi što na -u; on ide već od desete godine po -u

nàjamnīštvo s najemništvo, najemno delo

Nebenarbeit, die, dodatno delo

Nebentätigkeit, die, dodatno/honorarno delo; stranska dejavnost