Franja

Zadetki iskanja

  • vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

    od veselja de alegría
    kakšno veselje! ¡qué alegría!
    prekipevajoče veselje alegría desbordante
    v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
    z veseljem con mucho gusto, gustosamente
    biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
    jokati od veselja llorar de alegría
    napraviti komu veselje alegrar a alg
    pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
    (po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
    pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg
  • vítez caballero m

    vitez častne legije caballero de la Legión de Honor
    klateški vitez, klativitez caballero andante
    malteški vitez caballero de (la Orden) de Malta
    roparski vitez noble m bandolero
    vitez žalostne postave el Caballero de la Triste Figura
    napraviti za viteza armar caballero (a alg), dar la acolada (a alg)
    postati vitez ser armado caballero
  • vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

    vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
    vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
    vleči cigareto dar chupados al cigarillo
    vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
    k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
    vleči poglede nase atraer las miradas
    vleči pozornost nase llamar la atención
    kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
    vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
    vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
    vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
    na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
    ta barva vleče na modro este color tira a azul
    ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
    vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
    vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c
  • vnapréj en adelante; con antelación; por adelantado; de antemano

    vnaprej se zahvaliti anticipar las gracias, dar gracias anticipadas
  • voščílo felicitación f ; enhorabuena f ; parabién m

    novoletna voščila felicitación de pascuas (ali de año)
    moja prisrčna voščila mi cordial felicitación
    telegram z voščili telegrama m de felicitación
    izreči komu voščila felicitar a alg; dar a alg la enhorabuena
  • voščíti1 (želeti) desear

    voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
    voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
    voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)
  • votíven votive

    votíven dar votive offering
    votívna plošča votive tablet
  • votíven (-vna -o) adj. rel. votivo:
    votivni dar offerta votiva
    votivna luč lampada votiva
    votivna maša messa votiva
    votivni oltar altare votivo
  • vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

    balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
    Železna vrata las Puertas de Hierro
    vrtljiva vrata puerta giratoria
    tečaj vrat gozne m
    krilo vrat batiente m
    pred vrati a la puerta
    politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
    sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
    odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
    na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
    zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
    oditi skozi vrata pasar por la puerta
    potrkati na vrata llamar a la puerta
    krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
    stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
    pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
    zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
    vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)
  • vŕh (gorski) cumbre f cima f , pico m ; (drevesa) copa f ; fig apogeo m , culminación f ; (slave, moči) cenit m ; ápice m (tudi fig) ; pináculo m

    z vrha de lo alto
    vrh tega aparte de eso, además, fuera de eso
    po vrhu dati dar por añadidura, dar además
    na vrhu seznama a la cabeza de la lista
    konferenca na vrhu (fig) conferencia f de alto nivel, conferencia (en la) cumbre
    priti na vrh llegar a la cumbre
  • vríšč gritos m pl , voces f pl ; (trajen) gritería f , vocerío m

    zagnati vrišč dar voces, dar gritos, vociferar
    zagnati velik vrišč zaradi česa hacer gran ruido a propósito de a/c
  • všéč

    biti všeč agradar, gustar, dar gusto
    ni mi všeč no es de mi gusto
    biti všeč komu ser del agrado de alg
    če Vam je všeč si usted gusta
    kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?
  • vtís impresión f

    dober (slab, trajen) vtis impresión buena (mala, duradera)
    celotni vtis impresión general (ali de conjunto)
    popotni vtisi impresiones f pl de viaje
    imeti vtis, da ... tener la impresión (de) que...
    napraviti vtis na causar (ali producir) impresión en (ali a), impresionar (koga a alg)
    pustiti (ne)ugoden vtis dejar (ali producir ali hacer) (una) impresión (des)favorable
    zbuditi vtis, da ... dar la impresión que...
  • vzdéti

    vzdeti ime dar un apodo (ozir. un mote)
  • vzétek (pri kartanju) baza f

    dobiti vse vzetke dar capote, hacer todas las bazas
    nobenega zadetka ne dobiti (napraviti) no hacer baza
  • vzeti1 [é] (vzamem) jemati

    1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
    vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
    vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
    vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
    vzeti iz plenic auswickeln
    vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
    vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
    vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
    vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
    vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
    vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
    vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
    vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
    vzeti v najem mieten, anmieten
    vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
    vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
    vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
    vzeti v sredo in die Mitte nehmen
    vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
    vzeti v zaščito in Schutz nehmen
    vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

    2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
    vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
    vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

    3.
    vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

    4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
    vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
    vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
    vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
    vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
    vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
    vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
    vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
    vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
    vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
    vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

    5.
    figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
    vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
    vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
    vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
    vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
    vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
    vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
    vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
    vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
    vzeti resno ernst/wichtig nehmen
    ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
    vzeti v misel in Betracht ziehen
    vzeti v poštev berücksichtigen
    vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
    vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
    vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

    6.
    vzeti nedovoljena poživila dopen
    vzeti mamila fixen
    vzeti kokain koksen

    7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

    8.
    vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

    9.
    figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
    | ➞ → jemati1
  • vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

    vzeti iz sacar
    vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
    narazen vzeti descomponer
    vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
    vzeti kaj zase tomar para sí a/c
    vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
    vzeti si čas tomarse tiempo
    vzeti mero tomar medida
    vzeti dopust tomar vacaciones
    vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
    vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
    vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
    resno vzeti tomar en serio
    tragično vzeti tomar por lo trágico
    vzeti slovo od koga despedirse de alg
    kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
    vzemimo, da ... supongamos que...
    ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
    tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
    vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
    vzeti v shrambo tomar en depósito
    vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
    s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
    vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
    vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
    vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
    vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
    to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
    vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
    vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
    vzeti zalet tomar carrerilla
    vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
    vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
    vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
    vzeti za ženo tomar por esposa
    vzeti se (poročiti se) maridar
  • vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

    brez vzroka sin motivo
    iz tega vzroka por este motivo
    glavni vzrok causa fundamental
    vzrok smrti causa de la muerte
    vzrok za ločitev causa de divorcio
    postranski vzrok causa secundaria
    razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
    majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
    dati vzrok za dar motivo para
    imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
    biti brez vzroka carecer de motivo
    imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
    navesti vzroke alegar motivos (za para)
    nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zadáti

    zadati komu udarec dar un golpe a alg
    zadati rano producir una herida, herir