Franja

prelíven (-vna -o) adj.
prelivna cev tubo di troppo pieno
prelivna odprtina (prelivnik) scarico
hidr. prelivni jez argine di tracimazione

prepeljáti (-péljem) | prepeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, traghettare; tradurre, associare:
prepeljati blago, tovor trasportare la merce, il carico
prepeljati čez reko (s čolnom) traghettare
prepeljati (privesti)
v zapor associare alle carceri
prepeljati za pokop traslare
prepeljati z letalom aerotrasportare
pren. koga žejnega prepeljati čez vodo saper furbescamente eludere le richieste, le aspettative di qcn.

2. attraversare, passare:
prepeljati križišče attraversare l'incrocio

3. infilare, passare:
prepeljati žico skozi cev passare il cavo attraverso il tubo

B) prepeljáti se (-péljem se) | prepeljávati se (-am se) perf., imperf. refl. traghettare; scivolare per; volare, planare:
labod se je prepeljal po vodi un cigno scivolò sul pelo dell'acqua
po kanalih se prepeljavajo gondole per i canali scivolano le gondole
nad gozdom se prepeljavajo kragulji sul bosco volano i nibbi

prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame

prevóden fizika conducting, conductible

prevódna cev conduit, pipe
prevódna žica lead; conducting wire
prevódna literatura translated books pl

prikljúčen

prikljúčni kabel, vod (elektrika) connection cable, (telefonski) subscriber's cable, lead
prikljúčna cev service pipe
prikljúčna vrvca connecting cord, flexible cord, flex, cord

prirobnic|a [ó] ženski spol (-e …) tehnika die Flansche
cev s prirobnico das Flanschenrohr
zapiralo s prirobnico die Blockflansch
za nit: die Garnscheibe

profiliran (-a, -o) profiliert; Profil- (cev das Profilrohr)
profilirano jeklo der Formstahl

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

púška gun, (risanka) rifle, breechloader

púška za lov na ptice fowling piece; (starinska) musket, muzzle-loader
lovska púška hunting gun
púška kremenjača flintlock, firelock
púška karabinka carbine
strojna púška machine gun, Lewis gun
malokalibrska púška small-bore rifle
zračna púška air gun
avtomatska púška tommy gun, submachine gun, automatic firearm, automatic
protitankovska púška bazooka
púška repetirka repeater
dvocevna púška double-barrelled gun
s púško oborožen vojak rifleman, pl -men
cev púške (gun-)barrel
kopito púške butt of a rifle, rifle-butt
krogla iz púške bullet
v dosegu púške (zunaj dosega púške) within (out of) gunshot
stojalo za púške gun rack
municija za púško small-arms (ali rifle) ammunition
ogenj iz púšk rifle fire
strel iz púške gunshot, rifle shot
strelec s púško rifleman, pl -men
vizir púške backsight, (muha) sight
naboj za púško cartridge
jermen pri púški rifle sling
piramida púšk pile of arms
pritikline za púško rifle accessories pl
púške k nogi! ground arms!
púška je počila the gun went off
púška nese 2.000 m the gun has a range of 2,000 metres
držati púško vzporedno z zemljo to trail arms
dati púško na rame (z jermenom) to shoulder arms, (brez jermena) to slope arms
nabiti púško to load a gun
postaviti púške v piramido to pile (ali to stack) arms
slišati strel iz púške to hear a gunshot
ustreliti s púško to fire a shot
zgrabiti za púške to take up arms
vreči púško v koruzo (figurativno) to hang up one's axe, to throw up the sponge, to give in
púška je odpovedala the gun misfired (ali failed to go off)

puškin (-a, -o) Gewehr- (cev der Gewehrlauf, kopito der Gewehrkolben)

púškin rifle-

púškino kopito butt of a rifle, rifle-butt
púškina granata rifle grenade
púškina cev (gun-) barrel
púškin lesni del, ogrodje gun stock
púškin zaklep gunlock
slep (oster) púškin naboj blank (ball) cartridge

púškin de fusil

puškina cev canon moški spol (de fusil)
puškino kopito crosse ženski spol (de fusil)

púškin (-a -o) adj. di, del, da fucile; per fucile:
puškina cev canna del fucile
puškino kopito calcio del fucile, calciatura

púškin del fusil

puškina cev cañon m del fusil
puškino kopito culata f (del fusil)
udarec s puškinim kopitom culatazo m

quadrāgēnārius 3 (quadrāgēnī) sestoječ iz štiridesetih, ki drži (obsega) štirideset, štirideseteren: po številu: numerus Vulg., Aug.; po meri: fistula Vitr., Front. 40 palcev široka, tj. cev, katere plošča je bila 40 palcev široka, preden so jo zvili, dolium Ca. ki drži 40 kongijev (okrog 130 l); po dneh, letih: ieiunium Ambr. štiridesetdnevni post, pupillus Sen. ph. štiridesetleten; subst. quadrāgēnārius -iī, m štiridesetletnik: Arn.

quīnārius 3 (quīnī) pet(erico) vsebujoč: numerus Isid., Macr. petka, fistula Plin., Vitr., Front. pet(ero)palčna cev (tj. cev, katere ploskev je bila široka pet palcev, preden so jo zvili); subst. quīnārius -iī, m (sc. nummus) kvinárij = pol denárija: Varr., Plin.

Quinckesch: Quinckesches Rohr Physik Quinckejeva cev

quīnquāgēnārius 3 (quīnquāgēnī) sestoječ iz petdesetih, vsebujoč petdeset, petdeseten: grex Varr., homo Q. petdesetletnik, fistula Vitr. petdesetpalčna cev (= cev, katere ploskev je bila široka 50 palcev, preden so jo zvili), numerus Aug. petdesetica, quinquagenariae materiae Amm. 50 čevljev dolga debla; subst. quīnquāgēnāriī -ōrum, m kvinkvagenáriji, vojaški poveljniki, ki so načelovali vsak petdesetim možem (pri Izraelcih), petdesetniki: Hier.

rádijski radio; wireless

rádijski aparat radio, receiver, wireless set
rádijski amater amateur broadcaster, pogovorno (radio) ham
rádijska cev wireless valve
rádijski časopis radio newspaper
Britanska Radijska Družba British Broadcasting Corporation (krajšava: BBC)
rádijski gramofon radio gramophone (ali radiogram), ZDA radio phonograph combination
rádijska industrija radio industry
rádijski komentator radio commentator
rádijski kanal radio channel
rádijski konstruktor amateur (ali do-it-yourself) radio mechanic
rádijska licenca, dovoljenje radio licence
rádijska oddaja transmission, broadcast, programme
rádijski oddajnik (radio) transmitter
rádijske motnje atmospherics pl, (motnje kake druge postaje) interference, (blokiranje) jamming
motilna rádijska postaja jamming station
rádijski napovedovalec announcer
rádijska oprema radio equipment
rádijski mehanik radio mechanic, radio repairman, radio technician, ZDA radiotrician
rádijsko ohišje cabinet
rádijska postaja (radio) broadcasting station
domače in tuje rádijske postaje home and foreign stations
rádijski orkester radio (broadcasting) orchestra
rádijski poslušalec listener
rádijski prenos transmission, broadcast, outside broadcast
rádijski sprejem reception
rádijski reklama radio advertising
rádijski sprejemnik (radio ali wireless) receiver
rádijski studio radio studio
rádijski šlager radio hit (ali song)
rádijski valovi radio waves pl, airwaves pl
rádijska zveza radio communication
tajna rádijska oddajna postaja secret transmitter

rampe [rɑ̃p] féminin rampa; ograja; nagnjena ploskev med dvema vodoravnima ploskvama; nagnjenost, klančina; dovoz ali dohod k poslopju; sprednji rob gledališkega odra; nakladališče ali razkladališče na železnici; (= feu masculin de la rampe) vrsta luči pred gledališkim odrom; razsvetljava v izložbenem oknu

rampe de chargement nakladališče
rampe de lancement izstrelna baza, rampa
rampe lumineuse svetilna cev
rampe roulante premična, nosilna rampa
fièvre féminin de la rampe strah pred (prvim) nastopom na gledališkem odru
mot masculin qui passe la rampe beseda, ki učinkuje na občinstvo
ne pas passer la rampe ne učinkovati na občinstvo
lâtcher la rampe umreti
tenir bon la rampe biti čil in zdrav