Franja

plancher¹ [plɑ̃še] masculin pòd, tla (v sobi); technique oder

plancher en mosaïque, en parquet, en planches mozaičen pòd, pòd iz parketa, iz desk
plancher roulant premični oder
plancher des vaches (figuré, familier) trdna, kopna zemlja, tla
prix masculin plancher najnižja cena
débarrasser le plancher (familier) oditi, iti ven, biti odgnan, spoden
mettre, poser le plancher položiti pòd

pogódben contractuel, conventionnel, conforme au contrat (ali au traité)

pogodbena cena prix contractuel (ali stipulé dans le contrat)
pogodbeno delo travail moški spol par contrat
pogodbena stranka partie ženski spol contractante
pogodbeno določiti stipuler par contrat
pogodbeno se obvezati s'engager par contrat

pogódben contractual

pogodbena cena precio m contractual (ali estipulado en el contrato)
pogodbena stranka la parte contratante
pogodbeno določiti estipular por contrato

pollūcibilis -e, adv. pollūcibiliter (pollūcēre) „kakor kaka žrtvena gostija (pojedina)“ = sijajen, čudovit, veličasten, krasen, obilen, razkošen, izdaten: obsonandi pollucibilior Tert., cena Macr., amicas emite, liberate: pascite parasitos: obsonate pollucibiliter Pl., pollucibiliter pergraecamini Pl. fr. ap. Fulg.

polovíčen (-čna -o) adj. mezzo (tudi pren.), metà; semi-:
polovična cena metà prezzo
polovični delovnik part time angl.
polovične mere mezze misure
šport. polovična etapa semitappa
polovična oprostitev semiesonero
jur. polovična prostost semilibertà
mat. polovična vsota semisomma
šport. žarg. polovični izkupiček parità, risultato di parità
mat. polovični obseg semiperimetro

popôpran (jed) peppery, peppered; (šala, zgodba ipd.) racy, spicy, hot

popôprana cena exorbitant price

popôprati poivrer, pimenter

popopran (figurativno) piquant
popoprana cena prix exorbitant (ali excessif, scandaleux)

popôprati condimentar con pimienta

popopran (tudi fig) picante; (cena) exorbitante, escandaloso

pôprati condimentar con pimienta

popran (tudi fig) picante; (cena) exorbitante, escandaloso

popréčen (položaj) transversal, diagonal, cross; (količina) average

popréčna cena average price
popréčna proizvodnja average output
popréčno prislov on average, on the average

popréčen transversal, moyen ; (zadosten) correct ; (navaden) ordinaire

poprečna cena prix moški spol moyen
poprečna črta ligne ženski spol transversale
poprečni dohodek salaire moški spol (ali revenu moški spol) moyen
poprečni Francoz Français moyen
poprečna hitrost vitesse ženski spol moyenne, moyenne ženski spol
poprečna temperatura température ženski spol moyenne
poprečni tram traverse ženski spol
poprečna življenjska doba durée ženski spol de vie moyenne
on je poprečen v francoščini il est moyen en français

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

posebno ugod|en (-na, -no) Vorzugs- (cena Vorzugspreis, carina Vorzugszoll), vergünstigt

pōtātiō -ōnis, n (pōtāre)

1. pitje, popivanje, pijančevanje, lokanje, žlampanje, nalivanje: prandium aut potatio aut cena Pl., quidam hesternā ex potatione oscitantes Ci. fr. ap. Q., post nimiam potationem Vulg.; v pl.: Pl., diurnae potationes Ap., vinolentiae, commesationes, potationes Vulg.

2. pitje, pijača, napoj: mortiferas potationes accipere Aug.

potrošnišk|i [ó] (-a, -o) Verbraucher-, Konsum-, Konsumenten- (cena der Verbraucherpreis, centrala die Verbraucherzentrale, družba die Konsumgesellschaft, miselnost das Konsumdenken, navada die Verbrauchergewohnheit organizacija die Verbraucherorganisation, zadruga die Konsumgenossenschaft, obnašanje das Konsumverhalten)
potrošniško naravnan konsumorientiert

pōtulentus 3 (pōtus -us)

1. ki ga je mogoče piti, piten (naspr. esculentus); subst. pōtulentum -ī, n pijača: habitat in ea parte oris qua esculentis et potulentis (po nekaterih izdajah posculentis ) iter natura patefecit Ci., esculenta et potulenta Ap., esculentum potulentumve Dig.

2. opit, pijan: ferebatur et vagari noctibus solitus atque invalidum quemque obviorum vel potulentum corripere ac distento sago impositum in sublime iactare Suet., nam cum a cena me serius aliquanto reciperem, potulentus alioquin, quod plane verum crimen meum non diffitebor Ap. — Soobl. pōsculentus 3 (prim. pōsca): habitat in ea parte oris qua esculentis et posculentis (po nekaterih izdajah potulentis) iter natura patefecit Ci., nam Quintum Scaevolam ad demonstrandam penum his verbis usum audio: Penus est, inquit quod esculentum aut posculentum est Q. Scaevola ap. Gell.; pl. subst.: esculenta omnia et posculenta Gell. vse jedi in pijače; sinkop. soobl. pōculenta -ōrum, n pijače (naspr. esculenta): Macr., Ulp. (Dig.).

povpreč|en [é] (-na, -no) durchschnittlich, Durchschnitts- (človek der Durchschnittsmensch, obraz das Durchschnittsgesicht, učenec der Durchschnittsschüler, uspeh die Durchschnittsleistung, cena der Durchschnittspreis, letina die Durchschnittsernte, starost das Durchschnittsalter, velikost die Durchschnittsgröße, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit, prihodek die Durchschnittseinnahme); (zelo običajen/navaden) Allerwelts- (obraz das Allerweltsgesicht), Normal- (porabnik der Normalverbraucher), Dutzend- (okus der Dutzendgeschmack, blago die Dutzendware); (ne posebno dober) mittelmäßig, mäßig; (vsakdanji) alltäglich
povprečna vrednost der Durchschnitt, das Mittel (letna Jahresmittel)
povprečna ocena der Notendurchschnitt, Zensurendurchschnitt
povprečni osebni dohodek der Regellohn
tehnika meja povprečne izhodne kakovosti größter Durchschlupf

prae-cinō -ere -cinuī (prae in canere)

1. peti, igrati komu, pred kom, pri (ob) čem, za spremljavo ob čem, ob navzočnosti koga: Ter., Stat., praecinere sacrificiis ali sacris L., praelucente funali et praecinente tibicine a cena redire Aur., praecinente et praemoderante citharā gressibus (dat.) Gell., et deorum pulvinaribus et epulis magistratuum fides praecinunt Ci., praelucere funalia et praecinere sibi tibias iussit Fl.

2. occ.
a) napoved(ov)ati, prerokovati: magnum aliquid deos populo Romano praemonstrare et praecinere Ci., greges futura praecinunt Plin., responsa Plin., sideris cursum Plin., lucos (glasovi iz logov) praecinuisse fugam Tib., futura Lact.; z ACI: ostia in superstitionem ventura (sc. esse) praececinit per antiquissimum propheten Enoch Tert.
b) čarovno (čarobno, čarodejno) besedilo (čarovni izrek, čarovno formulo, čarovne besede) izrekati, čarati, bajati: ipseque ter circumlustrave sulphure puro, carmine cum magico praecinuisset anus Tib.
c) naprej peti, voditi petje: at enim ut in choris, cum dux [carmini] hymno praecinit Ap., ipse madens oculis … praecinerem gemitum Stat.

Opomba: Pf. praecinui: Tib., Tert.; praecini: Iul. Val.

prae-lūceō -ēre -lūxī (prae in lūcēre)

1. spredaj pred kom (čim), komu (čemu) svetiti: Sen. tr., Ap., Ph. idr., faces praeluxere Mart., ignis praeluceat facinori Ph., praelucet sebalis fax Amm., praelucere funalia iussit Fl., Duilio concessum est, ut praelucente funali a cena publice rediret Aur.; o sužnjih, ki nosijo svetila: praelucere alicui Stat., servus praelucens Suet.; pren.: z acc.: quod (sc. amicitia) bonam spem praelucet in posterum Ci. obseva bodočnost z veselim upanjem (z veselo nado), lumen tuae praeluceo vitae Aus.

2. zelo svetiti: baculum praelucet Plin.

3. metaf. bolj se svetiti, (s sijajem, sijem, bliščem) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): nullus in orbe sinus Bais praelucet amoenis H.

pravljičn|i (-a, -o) Märchen- (lik die Märchengestalt, motiv das Märchenmotiv, svet die Märchenwelt, figura die Märchenfigur, vila die Märchenfee), Fabel- (žival das Fabeltier, cena figurativno der Fabelpreis, bitje das Fabelwesen, das Fabelgeschöpf)
pravljična dežela das Fabelland, Märchenland, das Zauberreich, das Wunderland