Franja

auszeichnen

1. označiti, označevati, Bäume: zaznamovati

2. mit einem Orden: odlikovati, mit einem Preis: nagraditi, dati nagrado, mit Applaus: počastiti; sich auszeichnen odlikovati se; eine Eigenschaft jemanden: odlikovati, biti odlika

3. Typographie poudariti

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

avanzare²

A) v. tr. (pres. avanzo)

1. dolgovati, biti dolžan:
non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir

2. redko prihraniti

B) v. intr.

1. ostati:
è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha

2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
le provviste avanzano zalog je v izobilju

avanzírati -am (fr. avancer) avanzirati, avanzovati, napredovati, biti unaprijeđen

àvdžiti -īm biti na lovu, biti lovec: paša je avdžio s mojim ocem

aveō² (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.

avoisiner [-zine] verbe transitif mejiti (quelque chose na kaj), biti v bližini (quelque chose česa); figuré biti nekoliko podoben, približati se (quelque chose čemu)

être bien avoisiné imeti dobre sosede

avversare v. tr. (pres. avvērso) nasprotovati, biti proti:
avversare una proposta nasprotovati predlogu

avviare

A) v. tr. (pres. avvio)

1. usmeriti, uvajati, napotiti:
avviare un figlio all'avvocatura usmeriti sina v odvetniški poklic

2. začeti, pognati, sprožiti:
avviare un motore pognati motor
avviare un discorso začeti pogovor
avviare uno studio legale odpreti odvetniško pisarno

B) ➞ avviarsi v. rifl. (pres. mi avvio) napotiti se, kreniti; pren. biti na tem, da:
avviarsi all'uscita kreniti proti izhodu
si avvia a diventare un bravo pianista na dobri poti je, da postane dober pianist

babear sliniti se; domače do ušes zaljubljen biti

bȁbičiti -īm, bȁbičovati -ujēm pomagati pri porodu, biti za babico

bȁbiti -īm
1. pomagati pri porodu, biti za babico
2. biti za pestunjo, za pestrno: uzela vas u kuću da joj babite djecu

babosear (o)sliniti (se); do ušes zaljubljen biti

bȁbovati -ujēm
1. preživljati starost
2. dial. gl. babičiti
3. biti za pestunjo ali dojiljo: babovati djetetu

back⁴ [bæk]

1. neprehodni glagol
nazaj stopiti, umikati se; zmuzniti se

2. prehodni glagol
nazaj potisniti, nazaj gnati, nazaj voziti; podpreti, podpirati; pomagati; staviti; (o)krepiti; biti opora; biti ozadje; indosirati

I'll back myself against any odds stavim ne vem kaj
to back a horse zajahati konja; staviti na konja
to back the wrong horse ušteti se, staviti na napačno karto
to back the oars, to back astern nazaj veslati
to back and fill kolebati, ne se odločiti
to back on one's word besedo snesti
to back on s.o. izdati koga, pustiti ga na cedilu
to back a cheque indosirati ček
mornarica back her! vozi nazaj!
to back water nazaj veslati

back on neprehodni glagol
biti na zadnji strani (to)
gledati proti zadnji strani

bagnare

A) v. tr. (pres. bagno)

1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti

2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo

3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

1. kopati se

2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože

baigner [bɛnje] verbe transitif kopati; namakati, namočiti; orositi; oblivati; verbe intransitif namakati se, plavati v čem, biti potopljen (v tekočini); figuré biti prevzet, prežet s čim

se baigner kopati se (na prostem)
baigner son doigt malade dans l'eau chaude pomočiti svoj bolni prst v toplo vodo
aller se baigner iti se kopat, iti na kopanje
les cerises baignent dans l'eau-de-vie češnje se namakajo v žganju
baigner dans son sang ležati v (svoji) krvi, biti ves okrvavljen
se baigner dans le sang napraviti pokol, masaker
la Seine baigne Paris Sena namaka, teče skozi Pariz
la Manche baigne les rivages de la Normandie Rokavski preliv obliva obale Normandije
baigné de larmes, de sueur ves v solzah, v znoju
baigné de soleil kopajoč se v soncu

bȃjliti -īm dial. biti za varuško, za pestunjo: bajliti dijete

balancear odtehtati; spraviti v ravnotežje; oklevati, biti neodločen; zibati se (ladja)