Franja

retribuire v. tr. (pres. retribuisco) poplačati:
Dio la retribuisca Bog vam poplačaj!

rettore

A) m (f -trice)

1. ravnatelj, ravnateljica

2. upravitelj, upraviteljica (zavoda); upravnik, upravnica

3. rektor:
magnifico rettore dell'università di Roma rektor rimske univerze

4. knjižno vladar:
rettore del cielo nebeški vladar, Bog

B) agg. (f -trice)

1. rektorski, ravnateljski, upraviteljski

2. zool.
penne rettrici krmilna peresa

rimeritare v. tr. (pres. rimērito) knjižno poplačati:
rimeritare qcn. di, con qcs. koga poplačati s čim
Dio gliene rimeriti! Bog vam poplačaj!

rimljanski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ római

rimska mitologija stalna zveza
(zbirka mitov antičnega Rima) ▸ római mitológia
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rīsus -ūs, m (rīdēre) smejanje, smeh, krohot: Iust., Petr., Q., Ap. idr., quae iacta initio risum pugnantibus concitarunt N., risus omnium cum hilaritate coortus est N. vsi so bruhnili (lopnili) v smeh, risus hominum de re Ci., aliquid in risum vertere H. obrniti (obračati) na smešno stran, risui sorori fuit L. sestra se ji je smejala, risu corruere Ci. „pokati“, „umirati“ od smeha, risus captare Ci., H. vzbuditi, izkušati, risus edere Ci., risum movere, commovere Ci., risum concitare Ci., risus facere Caelius ap. Ci. ep., risum praebere Iust., risu dissilire Sen. ph., risu rumpi Afr. fr., risu dirumpi Ap.; occ. posmèh (posméh), posmehovanje, zasmèh (zasméh), zasmehovanje, roganje, poròg (poróga): dare risus alicui H. biti komu v posmeh (zasmeh), dare risus iocosque H., per iocum deos irridens … Qui risus … Ci.

2. meton. predmet zasmeha (posmeha): o magnus posthac inimicis risus H., deus omnibus risus erat O. vsi so se mu smejali.

3. pooseb. Rīsus -ūs, m Rízus = Smeh, kot tesal(ij)ski bog: Ap.

Rōmulus -ī, m Rómul, eponimni heroj mesta Rim, ki ga je zgradil skupaj z bratom Remom, sin Marsa in Ree Silvije, prvi rimski kralj, po smrti čaščen kot bog Kvirin (Quirīnus). Kot adj. Rōmulus 3 Rómulov, potem tudi = rímski: Romula ficus O. (= Rūmīnālis ficus) Romulova smokva (pod katero je volkulja dojila Romula), Romula tellus V. ali hasta Pr. rimska. — Adj.

1. Rōmuleus 3
a) Rómulov, rómulski: ensis O., manus O., fera Iuv., casa Petr.
b) rímski: urbes O., colles (= Roma) O., senatus Sil.

2. Rōmulāris -e Rómulov: ficus L. = Rūmīnālis ficus.

3. Rōmilius 3 romílijski, ime neke tribus: tribus Varr., Ci., Fest. — Po gr. patron. Rōmulidae -ārum (ali -dum: Prud.) Romulídi, Rómulovi potomci, pesn.= Rimljáni: V., Pers., Lucr.

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

sačúvati sàčūvām
1. ohraniti: sačuvati kome život, odijelo; sačuvati autoritet
2. obvarovati: sačuvaj me, bože, lažnih prijatelja; da te bog sačuva naj te bog obvaruje
3. prihraniti: to ću sačuvati za zimu

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

santo svet, pobožen; nedotakljiv; zdravilen; zvest, iskren, preprost

hierba santa (rast) medenika
Sábado santo velikonočna sobota
Luis el Santo Ludvik Pobožni
el Padre Santo (el Santo Padre) sveti oče, papež
la Santa Sede sveta stolica
la Semana Santa véliki teden
la Tierra Santa sveta dežela (Palestina)
un santo varón pobožen, bogaboječ človek
a lo santo kot svetnik
todo el santo día ves ljubi božji dan
¡Santo Dios! moj bog!
¡santo y bueno! prav! zaradi mene!
¡santas y buenas tardes! dober (popol)dan (vaški pozdrav)
vivir en santa paz živeti v ljubem miru

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

sarītor (sarrītor) -ōris, m (sar(r)īre) okopavač, plevec: VARR., COL.; pooseb. kot podeželsko božanstvo deus Saritor ali samo Saritor (bog) Sarítor = Okopa(va)č, Plevec: SERV. – V sinkop. obl. sartor -ōris, m: PROB.; pren.: sator et sartor scelerum PL. gojitelj, gojilec, negovalec.

Saturn samostalnik
1. astronomija (planet) ▸ Szaturnusz [bolygó]

2. (starorimski bog) ▸ Szaturnusz [ókori római istenség]

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

scampare

A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo

B) v. intr. rešiti se, uiti:
scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
scampare dalla strage uiti pokolu
scampare all'estero zateči se v tujino