Franja

Zadetki iskanja

  • obstánek existence

    boj za obstánek struggle for life
    boriti se za obstánek to fight for survival
    tukaj nimam obstánka I cannot stay (ali abide) here any longer
  • obstánek existence ženski spol , persistance ženski spol

    nadaljnji obstanek maintien moški spol, continuité ženski spol, perpétration ženski spol
    boj za obstanek lutte ženski spol pour l'existence
    obstanek pri življenju survie ženski spol
    nima obstanka doma il n'aime pas rester chez soi, il n'est pas casanier
  • obstánek (-nka) m

    1. esistenza; sopravvivenza:
    boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

    2.
    ne imeti obstanka non aver pace, requie
    pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate
  • obstánek existencia f

    boj za obstanek lucha f por la existencia (ali por la vida)
    nadaljnji obstanek subsistencia f; continuación f; mantenimiento m; continuidad f; permanencia f
  • obúpen désespéré, désespérant, désolant

    obupen boj lutte ženski spol désespérée
    ta otrok je obupen cet enfant est désespérant
    obupno vreme je il fait un temps désespérant (ali désolant)
  • obúpen desesperado

    obupen boj lucha f desesperada
  • odločíti décider, déterminer, (se) prononcer; résoudre, trancher

    odločiti boj décider le combat
    odločiti vprašanje résoudre une question
    usoda je o tem odločila drugače le sort en a décidé autrement
    odločiti se se décider à (ali pour, en faveur de quelqu'un), prendre le parti de, opter pour quelqu'un ali quelque chose, se déterminer à, se résoudre à
    odločiti se za kaj se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose, se résoudre à quelque chose
    za kaj ste se odločili? à quoi vous êtes-vous déterminé?
    odločil sem se za to potovanje je me suis décidé à entreprendre ce voyage, j'ai pris le parti d'entreprendre ce voyage
    odločil sem se preložiti svoj odhod j'ai décidé (ali résolu, pris le parti) de différer mon départ
  • odpravljanj|e srednji spol (-a …) (allmähliche, laufende) Beseitigung, Behebung ➞ → odprava; (boj proti) die Bekämpfung
  • ogórčen outré, indigné, révolté, scandalisé, acharné, exaspéré

    ogorčen protest protestation ženski spol indignée
    postati ogorčen s'indigner
    ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj adversaire moški spol, ennemi moški spol, combat moški spol acharné
    ogorčeno se boriti combattre avec acharnement
  • okólje milieu moški spol , ambiance ženski spol , entourage moški spol , environnement moški spol

    domače (familiarno) okolje milieu familial, entours moški spol množine
    družbeno okolje milieu social
    kmečko, vaško okolje ambiance paysanne, rurale
    sovražno okolje ambiance hostile
    zemljepisno okolje milieu géographique
    življenjsko okolje milieu vital
    boj proti onesnaževanju okolja la lutte contre la pollution de l'environnement
    vpliv okolja influence ženski spol du milieu (ali de l'entourage)
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • onesposobi|ti [ó] (-m) koga: unfähig machen (für)
    vojska onesposobiti za boj kampfunfähig machen, ausschalten, außer Gefecht setzen
    kaj: unbrauchbar machen
  • opiniâtre [ɔpinjɑtr] adjectif trmast, trdovraten, zagrizen; vztrajen, žilav

    rhume masculin opiniâtre trdovraten prehlad
    travail masculin, haine féminin, combat masculin opiniâtre zagrizeno delo, sovraštvo, boj
    résistance féminin opiniâtre zagrizen odpor
  • opus1 -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

    I.

    1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
    a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
    b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
    c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
    d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
    e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
    f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
    g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
    h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

    2. meton.
    a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
    b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
    c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
    d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
    e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
    f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
    g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph.

    II.

    1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
    a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
    b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

    2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

    3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr.

    III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

    1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
    a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
    b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

    2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.
  • opusti|ti (-m) opuščati kako dejanje (etwas) unterlassen (tudi pravo), (etwas) sein lassen, [bleibenlassen] bleiben lassen; (odpovedati se) verzichten (auf), (etwas) aufgeben, auflassen; (odstopiti od) abgehen (von), abkommen (von), sodnega pregona ipd.: absehen (von), (distancirati se) Abstand nehmen (von)
    opustiti boj den Kampf aufgeben
    opustiti načrte abkommen von (Plänen)
    opustiti navado mit einer Gewohnheit brechen
    opustiti pijačo das Trinken lassen
    opustiti proizvodnjo v tovarni das Werk [stillegen] stilllegen
  • opustíti omettre, cesser, abandonner, suspendre; délaisser ; (odreči se) renoncer à ; (trgovino) liquider

    opustiti boj, borbo (flg) abandonner la lutte
    opustiti kaj faire abandon de quelque chose
    opustiti kajenje cesser de fumer
    opustiti nerentabilno proizvodnjo suspendre une production non rentable
    opustiti obrt, delo renoncer à un métier, à un travail
  • osebni dohodek moški spol der Lohn, za uradnike: das Gehalt; Bezüge, Dienstbezüge množina
    nadomestilo za osebni dohodek za čas bolezni das Krankengeld
    povprečni osebni dohodek der Regellohn
    davek na osebni dohodek die Lohnsteuer
    kartica plačanih davkov na osebni dohodek die Lohnsteuerkarte
    pravo izvršba na osebni dohodek die Lohnpfändung
    boj za osebne dohodke der Lohnkampf
    izpad osebnega dohodka der Lohnausfall
    dobivati osebni dohodek po prometu umsatzbeteiligt sein
    izplačilo osebnega dohodka die Lohnauszahlung
    izplačevanje osebnega dohodka med dopustom, čakanjem … die Lohnfortzahlung
    knjigovodja osebnih dohodkov der Lohnbuchhalter
    knjigovodstvo osebnih dohodkov die Lohnbuchführung
    zamrznitev osebnih dohodkov der Lohnstopp
  • osvobodiln|i (-a, -o) Befreiungs-, Freiheits- (boj der Freiheitskampf, Befreiungskampf, fronta die Befreiungsfront, vojna der Befreiungskrieg, Freiheitskrieg)
  • outrance [utrɑ̃s] féminin pretiravanje, pretiranost, prenapetost

    à outrance do skrajnosti, čez mero, skrajno, neomejno, pretirano, temeljito, do zadnjega (diha)
    combat masculin à outrance boj na življenje in smrt
  • ovênčati (-am) perf.

    1. incoronare, inghirlandare; fregiare

    2. pren.
    ovenčati (boj) z zmago vincere (una battaglia)
    ovenčati s slavo coprire di gloria