Franja

nòž knife, pl knives

oster kot nòž knife-edged
kuhinjski nòž kitchen knife, cook's knife
mesarski nòž butcher's knife, arhaično whittle
nòž sekač cleaver
nòž za razrezovanje carving knife
žepni nòž pocketknife, penknife, clasp knife
nòž pri plugu (lemež) plougshare, coulter
nòž v hrbet (figurativno) stab in the back
boj na nòž a fight to the finish, bayonet fighting
vbod z nòžem stab
brusač nòžev knife-grinder
nastaviti komu nòž na vrat (grlo) to put the knife to someone's throat
zabosti z nòžem to knife

nòž (nôža) m

1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello

2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina

3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

obstan|ek¹ moški spol (-ka …) die Existenz, das Dasein
biologija boj za obstanek der Existenzkampf, Daseinskampf, der Kampf ums Dasein

obstan|ek² moški spol (-ka …)

1. der Verbleib
obstanek v ligi šport der Klassenerhalt
boriti se za obstanek v ligi: gegen den Abstieg kämpfen
boj za obstanek der Abstiegskampf

2. das Stehenbleiben; (mir) die Ruhe
nima obstanka sie findet keine Ruhe
brez obstanka friedlos

obstánek existence

boj za obstánek struggle for life
boriti se za obstánek to fight for survival
tukaj nimam obstánka I cannot stay (ali abide) here any longer

obstánek existence ženski spol , persistance ženski spol

nadaljnji obstanek maintien moški spol, continuité ženski spol, perpétration ženski spol
boj za obstanek lutte ženski spol pour l'existence
obstanek pri življenju survie ženski spol
nima obstanka doma il n'aime pas rester chez soi, il n'est pas casanier

obstánek (-nka) m

1. esistenza; sopravvivenza:
boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

2.
ne imeti obstanka non aver pace, requie
pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate

obstánek existencia f

boj za obstanek lucha f por la existencia (ali por la vida)
nadaljnji obstanek subsistencia f; continuación f; mantenimiento m; continuidad f; permanencia f

obúpen désespéré, désespérant, désolant

obupen boj lutte ženski spol désespérée
ta otrok je obupen cet enfant est désespérant
obupno vreme je il fait un temps désespérant (ali désolant)

obúpen desesperado

obupen boj lucha f desesperada

odločíti décider, déterminer, (se) prononcer; résoudre, trancher

odločiti boj décider le combat
odločiti vprašanje résoudre une question
usoda je o tem odločila drugače le sort en a décidé autrement
odločiti se se décider à (ali pour, en faveur de quelqu'un), prendre le parti de, opter pour quelqu'un ali quelque chose, se déterminer à, se résoudre à
odločiti se za kaj se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose, se résoudre à quelque chose
za kaj ste se odločili? à quoi vous êtes-vous déterminé?
odločil sem se za to potovanje je me suis décidé à entreprendre ce voyage, j'ai pris le parti d'entreprendre ce voyage
odločil sem se preložiti svoj odhod j'ai décidé (ali résolu, pris le parti) de différer mon départ

odpravljanj|e srednji spol (-a …) (allmähliche, laufende) Beseitigung, Behebung ➞ → odprava; (boj proti) die Bekämpfung

ogórčen outré, indigné, révolté, scandalisé, acharné, exaspéré

ogorčen protest protestation ženski spol indignée
postati ogorčen s'indigner
ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj adversaire moški spol, ennemi moški spol, combat moški spol acharné
ogorčeno se boriti combattre avec acharnement

okólje milieu moški spol , ambiance ženski spol , entourage moški spol , environnement moški spol

domače (familiarno) okolje milieu familial, entours moški spol množine
družbeno okolje milieu social
kmečko, vaško okolje ambiance paysanne, rurale
sovražno okolje ambiance hostile
zemljepisno okolje milieu géographique
življenjsko okolje milieu vital
boj proti onesnaževanju okolja la lutte contre la pollution de l'environnement
vpliv okolja influence ženski spol du milieu (ali de l'entourage)

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

onesposobi|ti [ó] (-m) koga: unfähig machen (für)
vojska onesposobiti za boj kampfunfähig machen, ausschalten, außer Gefecht setzen
kaj: unbrauchbar machen

opiniâtre [ɔpinjɑtr] adjectif trmast, trdovraten, zagrizen; vztrajen, žilav

rhume masculin opiniâtre trdovraten prehlad
travail masculin, haine féminin, combat masculin opiniâtre zagrizeno delo, sovraštvo, boj
résistance féminin opiniâtre zagrizen odpor

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

opusti|ti (-m) opuščati kako dejanje (etwas) unterlassen (tudi pravo), (etwas) sein lassen, [bleibenlassen] bleiben lassen; (odpovedati se) verzichten (auf), (etwas) aufgeben, auflassen; (odstopiti od) abgehen (von), abkommen (von), sodnega pregona ipd.: absehen (von), (distancirati se) Abstand nehmen (von)
opustiti boj den Kampf aufgeben
opustiti načrte abkommen von (Plänen)
opustiti navado mit einer Gewohnheit brechen
opustiti pijačo das Trinken lassen
opustiti proizvodnjo v tovarni das Werk [stillegen] stilllegen