Franja

vermiculus -ī, m (demin. vermis)

1. majhen črv, črvìč, črvíček: Lucr., Plin., Lamp.

2. škrlatni črvič, škrlatna uš, starejše krmes, meton. = škrlatna barva, škrlat, starejše bagrec: Vulg.

vermiglio

A) agg. (m pl. -gli, f pl. -glie) škrlatnordeč

B) m

1. škrlatnordeča barva

2. košeniljka

vermilion [və:míljən]

1. samostalnik
cinober, svinčeni oksid, minij, živo (rumeno) rdeča barva; rdeče barvilo

2. pridevnik
(ki je) živo rdeče barve (kot cinober), živo (rumeno) rdeč; škrlaten

3. prehodni glagol
s cinobrom pobarvati

vermillon [-mijɔ̃] masculin cinober, živo rdeča barva

le vermillon des lèvres živo rdeča barva ustnic
des rubans masculin pluriel vermillon živo rdeči trakovi
adjectif, invariable živo rdeč

vert¹ [və:t] samostalnik
zelenje, grmičje, grmovje; goščava (kot zaščita divjadi)
pravno pravica sečnje vsega zelenega v gozdu
grboslovje zelena barva

over vert visok gozd
nether vert mlad gozd, hosta

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

vȅšplāv m (n. Wäscheblau) modra barva za perilo

viōla¹

A) f vijolica (Viola); vijolica (cvetlica):
un mazzolino di viole šopek vijolic
viola mammola babji stolček, dišeča vijolica (Viola odorata)
viola del pensiero mačeha (Viola tricolor)

B) agg. invar.

1. vijoličen

2. šport
giocatore, tifoso viola igralec, navijač Fiorentine

C) m invar.

1. vijolična barva

2. šport igralec Fiorentine

viola -ae, f (domnevno iz nekega sredozemskega neindoevropskega jezika; prim. tudi gr. ἴον = Ƒίον)

1. vijolica: et nigrae violae sunt V. temne, temnobarvne, violae et flores Lamp.; kolekt. preg.: in viola aut in rosa Ci. na vijolicah ali rožah počivajoč.

2. meton. vijoličasta (vijolična) barva: tinctus viola pallor amantium H. vijoličasta bledica, lana Tarentino violas imitata veneno H., ex eo candidum colorem sentiente violā lonchoton appelant Plin.

3. bot. razne vrste rastl. šebój, levkója: Col., Cl., nigra Plin. temnordeči, alba, lutea, purpurea Plin., luteae violae V., pallentes violas carpens V.

violaceo

A) agg. vijoličast

B) m vijoličasta barva

violet [váiəlit]

1. samostalnik
botanika vijolica; vijoličasta barva
zoologija vrsta metuljev vijoličaste barve

dog violet divja vijolica
sweet violet dišeča vijolica
violet-wood avstralska akacija

2. pridevnik
vijoličast, violeten

violet, te [vjɔlɛ, t] adjectif vijoličast; masculin vijoličasta barva

devenir violet postati vijoličast

Violett, das, vijoličasta barva

violetto

A) m vijolična barva

B) agg. vijoličen, vijoličast

virescence [vairésəns] samostalnik
zelenje; zelena barva

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

viriditās -ātis, f (viridis)

1. zelena barva, zelenost, zelênje, zelenína, zelén (f): pratorum Ci., maris Plin., agrorum Ambr.

2. metaf. mladostnost, mladostna svežina, čilost, čvrstost, živahnost, živost, starejše kresnost: senectus aufert eam viriditatem Ci., ut (sc. illud opinatum malum) vigeat et habeat quondam viriditatem Ci.

viridity [viríditi] samostalnik
zelenilo, zelena barva
figurativno svežost, svežina; neizkušenost

viror -ōris, m (virēre) zelena barva, zelenost, zelenína, zelén (f), (sveže) življenje, (sveža, življenjska) moč: pratorum virores Ap., quod arcus sit concolor de virore Non., hordei Pall., novus Vop.

vrànilo s
1. črnilo
2. črna barva