Franja

retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

se retarder zakasniti se
on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih

Ribi samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ HalakSaturn se septembra giblje v ozvezdju Rib in je viden vso noč. ▸ A Szaturnusz szeptemberben a Halak csillagképében mozog és egész éjjel látható.
Ozvezdje Ribi - Pisces je pri nas zvečer vidno od septembra do januarja. ▸ A Halak–Pisces csillagkép nálunk szeptembertől januárig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ HalakSonce v Ribah vam bo povrnilo notranji mir in vas napolnilo z vitalno energijo. ▸ A Nap a Halakban visszaadja belső nyugalmát és feltölti életenergiával.
V znamenju Rib so rojeni ljudje z mnogimi umetniškimi nagnjenji in ogromno smisla za estetiko. ▸ A Halak jegyében született emberek sokrétű művészi hajlammal és erős esztétikai érzékkel rendelkeznek.

ribišk|i (-a, -o)

1. Fischer- (čoln das Fischerboot, mreža das Fischernetz, vas das Fischerdorf)
ribiški dvoboj šport das Fischerstechen

2. ribolovni: Fischerei-

3. trnkarski: Angel-

ríbiški de pêche

ribiški čoln barque ženski spol (ali canot moški spol) de pêche
ribiška izkaznica permis moški spol de pêche
ribiška ladja bateau moški spol de pêche
ribiška mreža filet moški spol de pêche
ribiška palica canne ženski spol à pêche, gaule ženski spol
ribiški priprava, ribiško orodje attirail moški spol de pêche
ribiška vas village moški spol de pêcheurs
ribiška vrša nasse ženski spol

ríbiški pesquero; de pesca

ribiški čoln barco m pesquero
ribiška koča cabaña f de pescador
ribiška harpuna fisga f
ribiška mreža red f de pescar, (vlečna) jábega f
ribiško področje pesquería f
ribiška priprava, orodje aparejos m pl de pesca
ribiška vaba cebo m para la pesca; güeldo m
ribiška vas pueblo m de pescadores
ribiška vrša nasa f

riskírati to risk, (življenje) to endanger, to imperil, to jeopardize; to run the risk of, to run risks, to take risks; to venture

ničesar ne riskírati to leave nothing to chance
riskiraš, da padeš you risk a fall
riskirate, da vas okradejo you run the risk of being robbed
veliko riskírati to run great risks
riskírati življenje to risk (ali to venture) one's life
riskírati skok to risk a jump
ki vse riskira daredevil
kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing win

rock¹ [rɔk]

1. samostalnik
skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
množina sadni bonboni
ameriško, pogovorno kamen
ameriško, sleng kovanec

the Rock Gibraltar
rock bottom absolutno najnižji
Rock English gibraltarsko angleško narečje
Rock of Ages figurativno, religija Kristus
on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
as firm as a rock trden kot skala
built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
bed-rock, living rock živa skala
there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem

2. pridevnik
skalnat

rogar [-ue-, g/gu] prositi, rotiti; moliti (por za)

se lo ruego prosim Vas za to
hacerse rogar de pustiti se zelo prositi
no se haga V. rogar ne dajte se siliti (prositi)

rógati se to mock, to scorn, to gibe (at), to scoff (at); to make a mock (komu of someone); to sneer (at); to deride (someone)

vsa vas se mu roga he is the laughingstock of the whole village
rógati se komu to have the laugh on someone

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

Rufname, der, domače ime, vzdevek, pridevek; wie heißen Sie mit Rufnamen? kako vas kličejo/nagovarjajo?

sacrifier [sakrifje] verbe transitif žrtvovati; religion darovati; verbe intransitif podvreči se (à quelque chose čemu), natančno se ravnati (à quelque chose po čem)

se sacrifier žrtvovati se
l'éternelle sacrifiée (ironično) ženska
personne féminin sacrifiée oseba, ki se žrtvuje ali je žrtvovana za srečo drugih
tout sacrifier à quelqu'un vse za koga žrtvovati
sacrifier sa vie žrtvovati svoje življenje
sacrifier un animal à la divinité žrtvovati žival božanstvu
sacrifier un article prodati artikel po nizkih cenah
vendre à des prix sacrifiés prodati po (smešno) nizkih cenah
je me sacrifierais pour vous za vas bi šel skozi ogenj
sacrifier à la mode, aux préjugés ukloniti se, podvreči se modi, predsodkom
l'auteur a sacrifié ce rôle, ce personnage avtor ni dal tej vlogi, tej osebi pomembnosti, ki bi jo lahko imela

sake [séik] samostalnik
razlog; obzir

for the sake of zavoljo, zaradi, na ljubo
for God's (ali heaven's) sake zaboga, za božjo voljo
for conscience's sake zavoljo vesti
for goodness' sake za božjo voljo, zaboga
for my sake meni na ljubo, zavoljo mene
for my own sake as well as yours zavoljo mene in zavoljo vas
for both (all) our sakes (ali sake) zavoljo naju (nas vseh)
for mercy's sake, for pity's sake iz usmiljenja
for my name's sake zavoljo moje časti
for old sake's zaradi starih časov (starega prijateljstva)
for peace's sake zavoljo ljubega miru
sakes alive! je to mogoče!
art for art's sake umetnost zaradi umetnosti

salīnus 3 (sāl) solen, s soljo povezan, k soli sodeč, na sol se nanašajoč; od tod subst.

1. salīnum -ī, n (sc. vās) solníca, solník, solnják: PL., L., H., PERS., PLIN., STAT., VAL. MAX., ARN. – Heterocl. pl. salīnī -ōrum, m: VARR. AP. NON.

2. salīnae -ārum, f (sc. fodīnae) solna jama, solni rudnik, rudnik soli, nahajališče soli, solíšče, ležišče soli, sólnik, solína: CI., C., AUCT. B. AFR., COL., PLIN., Romanae salinae (tudi samo salinae) L. rimske soline (pri Ostiji); v šalj. dvoumju s sales (dovtipne domislice, dovtipi): parum diligenter possessio salinarum mearum a te procuratore defenditur CI. EP. – Kot krajevni nom. propr. Salīnae -ārum, f Salíne = Solíne, Solíšča v Rimu pri vratih, imenovanih porta Trigemina: solo aequata omnia inter Salinas et portam Carmentalem L.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

scomodare

A) v. tr. (pres. scōmodo) nadlegovati, zmotiti (tudi pren.)

B) ➞ scomodarsi v. rifl. (pres. mi scōmodo) premakniti, premikati se; truditi se; oškodovati se:
la prego di non scomodarsi prosim vas, ne dajte se motiti
perché ti sei scomodato a farmi un regalo? zakaj si se oškodoval z darilom?

scorn¹ [skɔ:n] samostalnik
prezir(anje), zaničevanje, podcenjevanje; roganje, norčevanje; predmet prezira (roganja, norčevanja)

he is the scorn of the whole village vsa vas se mu posmehuje (roga)
to hold in scorn, to think scorn of prezirati
to laugh to scorn imeti za norca, zasmehovati, osmešiti
I shall be laughed to scorn bom v posmeh