Franja

Zadetki iskanja

  • renommée [rənɔme] féminin sloves, dober glas, ugled; javno mnenje, govorica

    la Renommée alegorična oseba (krilata ženska s trobento in s sto usti)
    apprendre quelque chose par la renommée izvedeti kaj po govoricah
    jouir d'une bonne renommée uživati dober glas, sloves
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée dober glas seže v deveto vas
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • request2 [rikwést] prehodni glagol
    zaprositi, prositi za (kaj), želeti; zahtevati; prositi za dovoljenje (that da)
    povpraševati po, iskati

    it is requested prosimo, prosi se
    your presence is requested prosimo vas, da bi bili prisotni, vaša prisotnost je zaželena
    to request a favour, to request permission prositi za uslugo, za dovoljenje
    we requested him to sing prosili smo ga, da bi pel
    visitors are requested not to touch the objects exposed prosimo obiskovalce, da se ne dotikajo razstavljenih predmetov
  • rest2 [rest] neprehodni glagol
    mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
    opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
    prehodni glagol
    pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
    upreti (pogled) na, v

    to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
    rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
    to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
    to rest from toil odpočiti si od težkega dela
    I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
    he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
    he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
    to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
    to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
    to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
    are you rested? si se odpočil?
    it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
    the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
    the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
    let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
    to let a quarrel rest pokopati prepir
    the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
    the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
    a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
    we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem
  • retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

    se retarder zakasniti se
    on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
    deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
    cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
    retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
    ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
    retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom
  • retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

    se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
    je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
    je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
    retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
    je le retiendrai zapomnil si ga bom!
    retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
    retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
    retenir sa langue brzdati svoj jezik
    retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
    retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
    retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
    retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
    retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
    je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
    retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
    bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
    elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze
  • retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

    se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
    retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
    retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
    je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
    je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
    on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
    s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
    le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
    aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
    on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
    une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
    un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih
  • Ribi samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Halak
    ozvezdje Rib ▸ Halak csillagképe
    ozvezdje Ribi ▸ Halak csillagkép
    Saturn se septembra giblje v ozvezdju Rib in je viden vso noč. ▸ A Szaturnusz szeptemberben a Halak csillagképében mozog és egész éjjel látható.
    Ozvezdje Ribi - Pisces je pri nas zvečer vidno od septembra do januarja. ▸ A Halak–Pisces csillagkép nálunk szeptembertől januárig látható esténként.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Halak
    Sonce v Ribah ▸ Nap a Halakban
    Luna v Ribah ▸ Hold a Halakban
    planeti v Ribah ▸ bolygók a Halakban
    v znamenju Rib ▸ Halak jegyében
    Sonce v Ribah vam bo povrnilo notranji mir in vas napolnilo z vitalno energijo. ▸ A Nap a Halakban visszaadja belső nyugalmát és feltölti életenergiával.
    V znamenju Rib so rojeni ljudje z mnogimi umetniškimi nagnjenji in ogromno smisla za estetiko. ▸ A Halak jegyében született emberek sokrétű művészi hajlammal és erős esztétikai érzékkel rendelkeznek.
  • ribišk|i (-a, -o)

    1. Fischer- (čoln das Fischerboot, mreža das Fischernetz, vas das Fischerdorf)
    ribiški dvoboj šport das Fischerstechen

    2. ribolovni: Fischerei-

    3. trnkarski: Angel-
  • ríbiški de pêche

    ribiški čoln barque ženski spol (ali canot moški spol) de pêche
    ribiška izkaznica permis moški spol de pêche
    ribiška ladja bateau moški spol de pêche
    ribiška mreža filet moški spol de pêche
    ribiška palica canne ženski spol à pêche, gaule ženski spol
    ribiški priprava, ribiško orodje attirail moški spol de pêche
    ribiška vas village moški spol de pêcheurs
    ribiška vrša nasse ženski spol
  • ríbiški pesquero; de pesca

    ribiški čoln barco m pesquero
    ribiška koča cabaña f de pescador
    ribiška harpuna fisga f
    ribiška mreža red f de pescar, (vlečna) jábega f
    ribiško področje pesquería f
    ribiška priprava, orodje aparejos m pl de pesca
    ribiška vaba cebo m para la pesca; güeldo m
    ribiška vas pueblo m de pescadores
    ribiška vrša nasa f
  • riskírati to risk, (življenje) to endanger, to imperil, to jeopardize; to run the risk of, to run risks, to take risks; to venture

    ničesar ne riskírati to leave nothing to chance
    riskiraš, da padeš you risk a fall
    riskirate, da vas okradejo you run the risk of being robbed
    veliko riskírati to run great risks
    riskírati življenje to risk (ali to venture) one's life
    riskírati skok to risk a jump
    ki vse riskira daredevil
    kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing win
  • rock1 [rɔk]

    1. samostalnik
    skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
    množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
    figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
    množina sadni bonboni
    ameriško, pogovorno kamen
    ameriško, sleng kovanec

    the Rock Gibraltar
    rock bottom absolutno najnižji
    Rock English gibraltarsko angleško narečje
    Rock of Ages figurativno, religija Kristus
    on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
    as firm as a rock trden kot skala
    built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
    bed-rock, living rock živa skala
    there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
    to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
    to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
    that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
    to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
    to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
    to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
    to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem

    2. pridevnik
    skalnat
  • rogar [-ue-, g/gu] prositi, rotiti; moliti (por za)

    se lo ruego prosim Vas za to
    hacerse rogar de pustiti se zelo prositi
    no se haga V. rogar ne dajte se siliti (prositi)
  • rógati se to mock, to scorn, to gibe (at), to scoff (at); to make a mock (komu of someone); to sneer (at); to deride (someone)

    vsa vas se mu roga he is the laughingstock of the whole village
    rógati se komu to have the laugh on someone
  • rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

    se rouler valjati se; zviti se
    rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
    rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
    rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
    rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
    rouler un projet dans sa tête kovati načrt
    rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
    rouler çà et là potikati se okrog
    rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
    rouler sur l'or plavati v denarju
    rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
    rouler les yeux zavijati oči
    roulez à droite! vozite po desni strani!
    se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
    l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
    le discours roula sur vous govorili smo o vas
    le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
    cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
    nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
    cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
    (populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
    il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
    pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje
  • Rufname, der, domače ime, vzdevek, pridevek; wie heißen Sie mit Rufnamen? kako vas kličejo/nagovarjajo?
  • sacrifier [sakrifje] verbe transitif žrtvovati; religion darovati; verbe intransitif podvreči se (à quelque chose čemu), natančno se ravnati (à quelque chose po čem)

    se sacrifier žrtvovati se
    l'éternelle sacrifiée (ironično) ženska
    personne féminin sacrifiée oseba, ki se žrtvuje ali je žrtvovana za srečo drugih
    tout sacrifier à quelqu'un vse za koga žrtvovati
    sacrifier sa vie žrtvovati svoje življenje
    sacrifier un animal à la divinité žrtvovati žival božanstvu
    sacrifier un article prodati artikel po nizkih cenah
    vendre à des prix sacrifiés prodati po (smešno) nizkih cenah
    je me sacrifierais pour vous za vas bi šel skozi ogenj
    sacrifier à la mode, aux préjugés ukloniti se, podvreči se modi, predsodkom
    l'auteur a sacrifié ce rôle, ce personnage avtor ni dal tej vlogi, tej osebi pomembnosti, ki bi jo lahko imela
  • sake [séik] samostalnik
    razlog; obzir

    for the sake of zavoljo, zaradi, na ljubo
    for God's (ali heaven's) sake zaboga, za božjo voljo
    for conscience's sake zavoljo vesti
    for goodness' sake za božjo voljo, zaboga
    for my sake meni na ljubo, zavoljo mene
    for my own sake as well as yours zavoljo mene in zavoljo vas
    for both (all) our sakes (ali sake) zavoljo naju (nas vseh)
    for mercy's sake, for pity's sake iz usmiljenja
    for my name's sake zavoljo moje časti
    for old sake's zaradi starih časov (starega prijateljstva)
    for peace's sake zavoljo ljubega miru
    sakes alive! je to mogoče!
    art for art's sake umetnost zaradi umetnosti
  • salīnus 3 (sāl) solen, s soljo povezan, k soli sodeč, na sol se nanašajoč; od tod subst.

    1. salīnum -ī, n (sc. vās) solníca, solník, solnják: PL., L., H., PERS., PLIN., STAT., VAL. MAX., ARN. Heterocl. pl. salīnī -ōrum, m: VARR. AP. NON.

    2. salīnae -ārum, f (sc. fodīnae) solna jama, solni rudnik, rudnik soli, nahajališče soli, solíšče, ležišče soli, sólnik, solína: CI., C., AUCT. B. AFR., COL., PLIN., Romanae salinae (tudi samo salinae) L. rimske soline (pri Ostiji); v šalj. dvoumju s sales (dovtipne domislice, dovtipi): parum diligenter possessio salinarum mearum a te procuratore defenditur CI. EP. Kot krajevni nom. propr. Salīnae -ārum, f Salíne = Solíne, Solíšča v Rimu pri vratih, imenovanih porta Trigemina: solo aequata omnia inter Salinas et portam Carmentalem L.