Franja

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.

orazumljívati -ùmljujēm (se) pripravljati k pameti, prihajati k pameti

Ordnungsruf, der, poziv k redu, opomin

ōscēdō -inis, f (sor. z ōscitāre)

1. nagnjenje k zehanju, zehavica: Gell.

2. ranice v ustih otrok, áfte: Isid.

osvijèstiti òsvijestīm (ijek.), osvéstiti òsvēstīm (ek.)
I. osvestiti, spraviti k zavesti: već prvi dani okupacije osvijestili su narod
II. osvijestiti se osvestiti se, zavedeti se, prebuditi se

ovālis -e (ovāre) k malemu zmagoslavju (ováciji) sodeč, ovácijski: P. F., de coronis militaribus; quae sit earum triumphalis, quae obsidionalis, quae civica, quae muralis, quae castrensis, quae navalis, quae ovalis, quae oleaginea Gell., est ea quoque corona, quae „ovalis“ dicitur Gell., „ovalis“ corona murtea est Gell.

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

paenuleus (Paenuleus) 3 (paenula) k plašču sodeč, plaščev, ogrnjen s plaščem: paraverat sane p[a]enulas populo coloris russei dare Macrinus imperator in honorem Antonini filii sui, quae vocarentur Antoninianae, ut caracallae Bassiani dictae sunt, adserens melius filium suum Paenuleum vel P[a]enularium dicendum, quam Caracallus esset [et] dictus Bassianus Lamp.

pȁlamār m, palàmār -ára m (t. palamar, gr.)
1. navt. debelo ladijsko vože, vože za privezovanje ladij k obrežju
2. klin, žebelj: u kući čadavih greda, s brvnima punim drvenih palamara, pevao je Višnjić

palatalizácija ž lingv. palatalizacija, mehčanje soglasnikov k, g, h v ustrezne nebne soglasnike: prva, druga palatalizacija

palatalizírati -ìzīrām, palatàlizovati -ujēm lingv. palatalizirati, mehčati soglasnike k, g, h v ustrezne nebne soglasnike

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

palmāris¹ -e (palma)

I. palmov, poln palm: lucus Amm. —

II.

1. k palmi = k plačilu zmage sodeč, palme = plačila zmage, častne nagrade vreden, izvrsten: illa statua palmaris Ci. óni kip, najvišja častna nagrada, sed illa palmaria (sc. sunt) Ci. to je vredno najvišje častne nagrade.

2. zmagovalen, zmagovit, zmagovalski: dea Ap. ki je v roki imela palmovo vejo.

palmulāris -e (palmula) k ploski roki sodeč: frictus M. s plosko roko.

Panathēnāicus 3 (Παναϑηναϊκός) k panatenájam sodeč, panatenájski; subst. Panathēnāicus -ī, m (sc. λόγος) panatenájski govor, Izokratov slavnostni govor ob panatenájah: Ci., Aus.; Panathēnāica -ōrum, n (Παναϑήναια) panatenáje, panatenájski praznik: Varr. ap. Serv.

panēgyricus 3 (gr. πανηγυρικός)

1. k splošnemu slavnostnemu zboru, k narodni svečanosti sodeč; subst. panēgyricus -ī, m (gr. πανηγυρικός sc. λόγος) panegírik, slavnostni govor: Isocratis Ci., Q. Izokratov slavnostni govor, s katerim je Grke spodbujal k slogi in vojni zoper Perzijce ter hkrati proslavljal Atene in zasluge Atencev.

2. metaf. slaveč, hvaleč: libri Aus. slavilni spisi; subst. panēgyricus -ī, m pohvalni (slavilni, poveličevalni) govor, panegírik: Q., panegyrici mendaces Lact.

pannārius 3 (pannus) k suknu sodeč, suknén; subst. pannāria -ōrum, n suknéna darila: Stat.

panniculārius 3 (panniculus) k cunjam sodeč, cunj se tičoč; subst.

1. panniculāria -ae, f (sc. res) cunja, capa, ničvredna stvar: panniculariae causa Hadrianus ap. Ulp.

2. panniculāria -ōrum, n capa, capasta obleka: Hadrianus ap. Ulp.

Panopolis -is, f (Πανῶν πόλις) Panópolis (Panópola): Plin. Od tod Panopolītes -ae, m panopolítski, sodeč k mestu Panópolis: Plin.

papȳrinus 3 (papȳrus) k papirusu (papirusovi ostrici) sodeč, papirusove ostrice (gen.): stilus Varr. ap. Non.