Franja

Zadetki iskanja

  • contrectō -āre -āvī -ātum (cum in tractāre)

    1. tipati, (p)otipa(va)ti, tipaje dotakniti (dotikati) se koga, česa: pectora, vulnus O., (liber) contrectatus manibus volgi H. otipana, non contrectare pocula vel cibos Col., contrectandae pecuniae cupido Suet. — Soobl. contractō -āre: sol nudum contractans corpus aquaï Lucr.

    2. occ.
    a) gladeč, božajoč potipa(va)ti, gladiti, božati: capillum Plin., leonem Sen. ph.
    b) preiskujoč (p)otipa(va)ti: c. ventrem Cels. (o zdravniku), omnes partes corporis et inspicere et c. Sen. ph., c. obscoena Sen. ph., membra (matris mortuae) Suet.; tudi tipaje preisk(ov)ati: remisit, ne feminae praetextatique pueri et puellae contrectarentur Suet.
    c) pohotno (p)otipa(va)ti, ošlat(ov)ati: Pl., sinūs O., multorum uxores Suet., alicuius uxorem Iust., utrique sexui genitalia vultu Aur.; v pass.: contrectari manu, osculo, amplexu alicuius Sen. rh. (o ženski), quod membra nullo contrectantur attactu Aug.; enalaga: contrectata filiarum pudicitia T. oskrunjena sramežljivost otipavanih hčera; pren.: captiva contrectata oculis omnium Sen. rh. ki je vsem v pašo za oči, nudare corpus et contrectandum vulgi oculis permittere T. prepuščati ljudstvu v pašo za oči.

    3. pren.
    a) baviti se, ukvarjati se, pečati se s čim: incitat ad concipiendas totāque mente contrectandas varias voluptates Ci., divulsa et quasi discerpta c. Ci., c. studia et disciplinas philosophiae Gell.
    b) (v prometu) baviti se s čim = spreje(ma)ti kaj: pecunias vetitas, nummum Cod. Th.
    c) protizakonito dotakniti (dotikati) se tuje lastnine, izmakniti (izmikati), (pri)lastiti si: Icti.
  • coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

    coq de bruyère divji petelin
    coq de combat petelin za petelinji dvoboj
    coq faisan fazan samec
    coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
    coq d'Inde puran
    coq de marais leščarka
    coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
    au chant du coq ob petelinjem petju
    combat masculin de coq petelinji boj
    maître-coq glavni kuhar
    fier comme un coq ošaben ko pav
    poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
    rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
    avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
    être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
    faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti
  • cour [kur] féminin dvorišče; dvor, dvorjani; sodni dvor, sodišče; (v Parizu) slepa ulica

    dans la cour na dvorišču
    à la cour na dvoru
    cour d'appel, d'assises, de cassation, disciplinaire prizivno, porotno, kasacijsko, disciplinsko sodišče
    cour des comptes glavna kontrola
    cour intérieure notranje dvorišče
    Haute cour (de justice) visoko državno sodišče (ki more soditi ministru)
    cour martiale vojno sodišče
    cour de récréation šolsko dvorišče
    dame féminin de la cour dvorna dama
    la Cour des Miracles mestna četrt beračev, tatov, potepuhov
    c'est une véritable Cour des Miracles to je pravo pravcato gnezdo tatov, beračev, zloglasen kraj
    être bien (mal) en cour (vieilli) uživati kraljevo (ne)naklonjenost, figuré biti dobro (slabo) zapisan pri kom
    faire la cour à quelqu'un skušati si pridobiti naklonjenost kake osebe
    faire la cour à une femme dvoriti ženski
    mettre hors de cour (juridique) odbiti (tožbo), ustaviti (postopek)
  • crīsō, slabše crīssō, -āre -āvī (gl. crīnis) z zadnjico migati (o ženski pri spolnem odnosu, kakor cēvēre o moškem): Luc. ap. Non., Mart., Iuv.
  • cubitō -āre -āvī (-) (frequ. glag. cubāre) poležavati, sploh ležati: Pl., Col., Sen. ph., cum maiore sorore Ci., Acerronia super pedes cubitantis (Agrippinae) reclinis T.; (v sramotilnem pomenu) ležati pri kom, legati k ženski ali moškemu: c. cum aliqua ali cum aliquo Pl., Ci. fr., Cu., Q.; (o vojakih) taboriti: c. pro muris Iliacis Amm.
  • cubō -āre -uī -itum (indoev. kor. qub upogniti, vzbočiti, kriviti, usločiti; prim. gr. κύβος vdolbina pred živinskim kolkom, κύβιτον komolec, lat. cubitum, cubitus, cumbere v zloženkah ac- in- oc- pro- re- suc-cumbere, cubīle, cūpa, sab. cumba nosilnica) torej = „upognjen biti“ ali „k ležanju upogniti se“, od tod

    1. ležati, na ležišču počivati: Cretes, quorum nemo gustavit umquam cubans Ci., cubans legere quaedam solebat Suet., cubandi taedium Suet.; z in in abl.: in cera cubat (amica) Pl., c. in lecto Pl., Corn., N. idr., cubans in lectica Ci.; s samim abl.: Lucr., c. argenteis lectis Cu., lecticā cubans Suet., ne toro quidem cubuisse (Augustum) aiunt Suet.; z in in acc.: c. in ventrem Cels.; (o živalih): admonitus (canis) ostiarii calce, ut cubaret Petr. da naj leže, pisces cubantes Col. ribe plošče, ki rade mirno leže v globoki vodi; pesn. pren. (o stvareh): senis Anchisae molliter ossa cubent! O. naj v miru počivajo! quā cubat unda freti Mart.; (poseb. o krajih) = rahlo sklanjati se: cubantia tecta Lucr. ali Usticae cubantis saxa H. položne.

    2. occ.
    a) v postelji ležati, spati: duo filii propter cubantes Ci., hic fuit, hic cubuit O., cubantem puerum detonderunt Plin. un., ut … ipse humi ac sub divo cubuerit Suet.; z in in abl.: in eo conclavi Ci.; s samim abl.: Ca., medio torus est, … quo cubat ipse deus O., c. altero lecto Val. Max., toro humili et instrato Suet.; z in in acc.: cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv.; pogosto v sup.: cubitum abire Pl., villicus primus cubitu surgat, postremus cubitum eat Ca., cum cenatus cubitum … isset Ci., ut cubitum discessimus Ci., cubitum se eo conferre Suet.; od tod tudi = ležati, spati pri kom, leči (legati) k ženski ali moškemu: c. cum aliqua, cum aliquo Kom., Cat.; abs.: cubat complexus Pl.
    b) bolan ležati, bolan biti, bolehati: servus, qui in morbo cubat Pl., c. puerperio Pl., cubantem disputare de aliqua re Ci., in plebeia veste cubandum est Lucr., mater … pueri mensīs iam quinque cubantis H., trans Tiberim longe cubat is H., cubat hic in colle Quirini, hic extremo in Aventino H., haec cubat, illa valet O., cubans aeger Cels., c. ex duritie alvi Suet. trpeti za zapeko; od tod subst. pt. pr. cubāns -antis, m bolnik: Cels.
    c) za mizo ležati, obedovati: quo eorum loco quisque cubuisset Ci., c. sub arbore, in arbore Plin., qui proximi ei cubuerant Cu., c. supra, infra aliquem Val. Max., Cu., iuxta c. Suet., cubantem cenare Iust.; pren.: ille cubans … agit laetum convivam H. za mizo, pri obedu; od tod subst. pt. pr. cubantēs -ium, m obedujoči, obedniki: Plin. iun.

    Opomba: Obl. iz nenavadnega pf. cubāvī: cubāvit: Vulg., cubaverint: Cael.; sinkop. cubāris = cubāveris: Pr., cubāsse = cubāvisse: Q.
  • cúnja chiffon moški spol , torchon moški spol , serpillière ženski spol , lambeau moški spol , haillon moški spol , loque ženski spol , guenille ženski spol

    cunja za brisanje prahu chiffon à épousseter
    cunje nippes ženski spol množine, chiffons moški spol množine; loques ženski spol množine; figurativno, familiarno poule mouillée, femmelette ženski spol, chiffe ženski spol
  • cvet1 [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

    1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
    oblika cveta die Blütenform
    cevasti cvet Röhrenblüte
    jezičasti cvet Zungenblüte
    lijasti cvet Trichterblüte
    nepravi cvet Scheinblüte
    notranji cvet Scheibenblüte
    ustnati cvet Lippenblüte
    vrčasti cvet Krugblüte
    vrstnati cvet gefüllte Blüte
    zunanji cvet Strahlblüte
    zvezdasti cvet Sternblüte
    ženski cvet Fruchtblüte
    agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
    z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
    biti v cvetu in Blüte stehen
    za zelenjavo: iti v cvet schossen
    figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

    2.
    tehnika železov cvet die Eisenblüte
    kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
    čreslov cvet die Lohblüte
    agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm
  • cvet samostalnik
    1. (del rastline) ▸ virág
    bel cvet ▸ fehér virág
    rumen cvet ▸ sárga virág
    pisan cvet ▸ tarka virág
    dišeč cvet ▸ illatos virág
    posušeni cvetovi ▸ száraz virágok, szárított virágok
    ženski cvet ▸ bibe
    moški cvet ▸ porzó
    cvet kamilice ▸ kamillavirág
    cvet lipe ▸ hársvirág, hársfavirág
    cvet se odpre ▸ a virág kinyílik
    cvet diši ▸ a virág illatozik
    biti v polnem cvetu ▸ ifjúsága teljében van

    2. (cvetlica; roža) ▸ virág
    podariti cvet ▸ virággal lepi meg

    3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virága
    cvet naroda ▸ nemzet legjava, nemzet kiválósága
    v cvetu življenja ▸ élete virágjában, élete teljében
    biti v cvetu mladostikontrastivno zanimivo ifjúsága teljében van
    v cvetu let ▸ virágkorát éli
    Ves izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
    Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?
  • cvét (-a) m

    1. fiore:
    nastaviti, pognati cvete mettere gemme
    roža gre v cvet la rosa fiorisce
    solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme

    2. pren. fiore, fior fiore:
    cvet naroda il fior fiore della nazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. brezspolni cvet fiore agamico
    dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
    goli cvet fiore gimnospermo
    pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
    prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
    farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
    min. žveplov cvet fiore di zolfo
    vinski cvet fioretta
    pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
    pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza
  • cvetéč fleurissant, fleuri

    cvetleči vrt jardin moški spol fleuri; figurativno florissant
    cvetleč obraz visage ženski spol resplendissant
  • cvéten floral, de fleur

    cvetni listi pétales moški spol množine
    cvetna nedelja dimanche moški spol des Rameaux, Pâques fleuries ženski spol množine
    cvetni ovoj périanthe moški spol
    cvetni prah pollen moški spol
    cvetni venec corolle ženski spol
  • cvetlíčen

    cvetlična greda parterre moški spol
    cvetlični lonec pot ženski spol à fleurs
  • čaj thé moški spol

    kitajski čaj thé de Chine
    kuhati čaj faire du thé
    piti čaj prendre (ali boire) du thé
    zdravilni čaj tisane ženski spol, infusion ženski spol
    lipov, metin čaj infusion de tilleul, de menthe
  • čájen de thé, à thé

    čajni list feuille ženski spol de thé
    čajno pecivo petits gâteaux secs, petits fours
    čajni servis service moški spol à thé
    čajna žlička cuiller ženski spol à thé
  • čar charme moški spol , enchantement moški spol , fascination ženski spol , envoûtement moški spol

    ženski čari charmes moški spol množine
    čar novega le charme (ali l'attrait moški spol) du nouveau (ali de la nouveauté)
  • čár (-a) m knjiž. incanto, fascino, bellezza:
    čar zvezdnega neba l'incanto del cielo stellato
    ženski čari grazie, bellezze muliebri
    razkazovati svoje čare ostentare le proprie grazie
  • čàs temps moški spol

    o pravem času à temps, en temps (utile), dans le délai voulu
    za kratek čas pour passer le temps, pour se distraire
    kratek čas passe-temps moški spol, amusement moški spol, divertissement moški spol
    vse ob svojem času chaque chose en son temps, il y a un temps pour tout, tout vient en son temps
    delovni čas heures ženski spol množine (ali durée ženski spol, horaire moški spol) de travail
    dolgčas ennui moški spol
    dolgčas mi je je m'ennuie
    letni čas saison ženski spol (ali heure) d'été
    povojni čas (époque ženski spol d') après-guerre moški spol
    pretekli čas (temps) passé moški spol
    predpretekli čas plus-que-parfait moški spol; passé antérieur
    prosti čas loisir moški spol, temps moški spol libre
    sončni čas heure ženski spol solaire
    srednjeevropski čas heure ženski spol de l'Europe centrale
    vojni čas temps moški spol de guerre
    zapravljati čas gaspiller le temps
  • částen honorable, respectable; honorifique; honoraire

    častna beseda parole ženski spol d'honneur
    častni član membre moški spol honoraire
    častni dolg dette ženski spol d'honneur (ali sur parole)
    častni doktor docteur moški spol honoris causa
    častni naslov titre moški spol honorifique
  • čàstiti -īm
    I.
    1. častiti, izkazovati čast: ja je ljubim i častim
    2. gostiti: častiti koga vinom, ručkom, batinama
    II. častiti se
    1. gostiti se: častiti se za sretan, srećan put, na rastanku
    2. dvije žene, dve žene počele se častiti gadnim izrazima dve ženski sta se začeli zmerjati z grdimi izrazi