Franja

solo sam; poedin, edin

café solo (ali sin leche) črna kava
de a solo le med seboj
por sí solo sam od sebe
la sola idea, el solo pensar(lo) že sama misel (na to)
una sola vez samo enkrat
a mis (tus, sus) solas sam(otarski), osamel
estar solo biti sam, brez spremstva, zapuščen
es hábil como él solo spreten je kot le kdo
bien vengas, mal, si vienes solo (pregovor) nesreča redko sama pride

somaro

A) m (f -ra)

1. osel, oslica, tovorna žival:
faticare, lavorare come un somaro garati kot črna živina

2. pren. osel:
una classe di somari razred samih oslov
somaro bardato kronan osel, napihnjen kmetavzar

B) agg. neveden, praznoglav

somme³ [sɔm] féminin

bête féminin de somme tovorno živinče
(figuré) travailler comme une bête de somme delati kot črna živina

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

sputare

A) v. tr. (pres. sputo)

1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
sputare il rospo pren. dati si duška
sputare sangue pren. garati kakor črna živina
sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

2. pren. bruhati:
il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško

srajc|a ženski spol (-e …) das Hemd, moška: das Hemd, das Oberhemd; -hemd (črna Schwarzhemd, karirasta Karohemd, mrtvaška Totenhemd, Sterbehemd, oklepna/verižna Kettenhemd, spalna Nachthemd, železna Eisenhemd, Panzerhemd)
v sami srajci in Hemdsärmeln

stotnij|a ženski spol (-e …) die Hundertschaft; vojska die Kompanie
črna stotnija das schwarze Hundert
za eno stotnijo vojska in Kompaniestärke

Subsaharska Afrika stalna zveza
(geografsko območje) ▸ Szubszaharai Afrika
Sopomenke: Podsaharska Afrika, Črna Afrika

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

sudar potiti (se), znojiti se

sudar la gota gorda garati kot črna živina

sudare

A) v. intr. (pres. sudo)

1. potiti, znojiti se:
sudava freddo oblival ga je mrzel znoj
sudare per il caldo, per la fatica potiti se od vročine, napora

2. pren. garati

B) v. tr.

1. puščati:
il vaso suda acqua posoda pušča

2. v potu si služiti (kruh)

3.
sudare sangue, sudare sette camicie pren. garati kot črna živina

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

súknja (-e) f obl. giubba; cappotto:
salonska suknja marsina
star. obleči belo suknjo andare militare
nositi vojaško suknjo fare il militare
črna suknja talare; ekst. prete

sūtōrius 3 (sūtor) čevljarski: atramentum Ci. ep., Cels., Plin. čevljarska črna barva (galic, galič), fistula Plin. čevljarski nož (krinec, krajač), atrium sutorium Varr. čevljarska lopa (kraj v Rimu); subst. sūtōrius -iī, m bivši čevljarski krpač: nostri enim, credo, gravis habent, Turpionem sutorium et Vettium mancipem Ci. ep.

svànuti svȁnēm zdaniti se: ostavi me, majko, da spavam, još nije svanulo; jednog jesenjeg jutra na našoj kapiji svanuo je crni barjak se je pokazala črna zastava; zdravo svanuo, zdravo svanula jutranji pozdrav, ko komu želimo srečo

svečán -a, -o solemn; festive; festal; formal, ceremonious, pompous, (tog) stiff

svečán, -a, -o državni banket solemn state dinner
svečán, -a, -oa črna obleka evening dress
svečán, -a, -oa proslava celebration, solemnization
svečán, -a, -oo (pro)slaviti to celebrate, to solemnize

ščuk|a ženski spol (-e …) der Hecht, živalstvo, zoologija red: der Hechtfisch, rod in vrsta: der Hecht (ameriška Grashecht, črna Kettenhecht, sibirska Amurhecht)
morska ščuka (barakuda) der Barrakuda, der Pfeilhecht
figurativno ščuka v ribniku der Hecht im Karpfenteich

štorklj|a [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Storch, -storch (Abdimova Abdimstorch, bela Weißstorch, črna Schwarzstorch, indijska Indischer Riesenstorch, Maguarijeva Maguaristorch, sedlarica Sattelstorch, volnovrata Wollhalsstorch); v običajnem jeziku: der Storch, ki nosi otroke: der Klapperstorch
živalstvo, zoologija gnezdo štorklje das Storchennest

štórklja (-e) f zool. cicogna (Ciconia); pl. štorklje ciconiformi (Ciconiformes);
bela, črna štorklja cicogna bianca, nera (Ciconia ciconia, Ciconia nigra)

šumrak moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (črna meta) der Andorn