Franja

spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

sporazúmen agreeing (z with), agreeable to, consenting, assenting, willing

biti sporazúmen z to agree to, to be agreeable to, to consent, to assent, to acquiesce
biti tajno sporazúmen to connive (at)
sporočite nam, prosimo, če ste sporazúmni z našimi pogoji please, let us know if you agree to our conditions

spreletéti, spreletávati

vročica me spreletava tengo escalofríos
strah ga je spreletel le entró miedo; se horrorizó; estuvo horrorizado
groza me spreleti, če pomislim na ... me da horror pensar en...

spreletéti to flash through

spreletela me je misel the thought flashed through my mind
strah me je spreletel I felt a shudder of fear
srh me spreleti, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

stabilni bočni položaj stalna zveza
medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
Sopomenke: položaj za nezavestnega

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stori|ti (-m) tun (za für), machen; (izvršiti) vollziehen; (ukrepati) (etwas) unternehmen
prenagljeno storiti kaj (etwas) überstürzen
komu kaj hudega: (jemandem etwas) antun, kaj žalega: etwas zuleide tun; kaznivo dejanje, kaj slabega: verüben, begehen
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen, ponovno: rückfällig werden
ne storiti česa (etwas) sein lassen, bleiben lassen, kar bi moral narediti: unterlassen
če tega ne boste storili pravo im Weigerungsfall
storiti konec figurativno sterben, dran glauben müssen
storiti prav gut daran tun, recht daran tun …
storiti silo komu (posiliti) Gewalt antun
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun, alles Menschenmögliche tun
figurativno kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

škóditi to damage, to injure, to harm, arhaično to scathe; to be noxious; to prejudice; to hurt, to be harmful (ali injurious, detrimental)

škóditi samemu sebi to discredit oneself, (figurativno) to stand in one's own light, to cut one's own throat; to cut off one's nose to spite one's face
to vam ne more škóditi that cannot hurt you, that cannot do you any harm
škóditi svojemu dobremu slovesu to compromise one's reputation
ne bi škodilo, če bi (šli...) it wouldn't be a bad idea to (go...), there would be no harm in (going...)
ne bi ti škodovalo it wouldn't do you any harm
nič ne bi škodilo, če bi to poskusil there would be no harm in trying it

škóditi (-im) imperf.

1. nuocere, danneggiare, recar danno:
škoditi zdravju nuocere alla salute
škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio

2. impers. pren. far male, guastare:
ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po'

ták¹ (-a -o)

A) adj.

1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?