Franja

srednjeevrópski du centre de l'Europe, de l'Europe centrale

srednjeevropski čas heure ženski spol de l'Europe centrale

srednjeevrópski centroeuropeo

srednjeevropski čas hora f de Europa Central

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

stárten de salida; de despegue; de arranque

startni čas (šp) hora f de salida
startno dovoljenje (za letalo) autorización para despegar
startna črta línea f de salida
startni gumb botón m de arranque
startno letališče aeródromo m de salida
startna pista, steza (aer) pista f de despegue
startna platforma (za rakete) platforma f de lanzamiento
startna prepoved (aer) prohibición f de despegue
startni prostor punto m de partida; aer aeródromo m de salida; lugar m de despegue
startni red orden m de salida
startni strel (šp) señal f de salida
startna številka (šp) número m de salida
startni znak señal f de salida

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

stipulírati to stipulate

stipulírati čas, termin to stipulate a time
kot stipulirano as stipulated

storit|ev² ženski spol (-ve …) (izvršitev, zagrešitev) dejanja: das Verüben, die Verübung
ponovna storitev kaznivega dejanja der Rückfall
čas storitve kaznivega dejanja die Tatzeit

strjevanje krvi srednji spol medicina die Gerinnung, Blutgerinnung
ki pospešuje strjevanje gerinnungsfördernd
čas strjevanja die Gerinnungszeit
sposobnost strjevanja die Gerinnbarkeit

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

strojn|i [ô] (-a, -o) maschinell; Maschinen- (del der Maschinenteil, pogon der Maschinenantrieb, čas die Maschinenzeit, element das Maschinenelement, jezik die Maschinensprache, ključavničar der Maschinenschlosser, der Maschinenbauer, liv der [Maschinenguß] Maschinenguss, nož das Maschinenmesser, park der Maschinenpark, varilec der Maschinenschweißer, stavek der Maschinensatz, čipka die Maschinenspitze, delavnica die Maschinenwerkstatt, kad tehnika die Maschinenbütte, linija die Maschinenstraße, obdelava die Maschinenbearbeitung, pavka die Maschinenpauke, predilnica die Maschinenspinnerei, tovarna die Maschinenfabrik, knjiženje die Maschinenbuchführung, kovičenje die Maschinennietung, pletenje/pletilstvo das Maschinenstricken, postrojenje Maschinenanlage, pranje die Maschinenwäsche, risanje das Maschinenzeichnen, stavljenje/stavek der Maschinensatz)
strojna molža das Melken mit der Maschine
strojne naprave die Maschinerie
strojno mit Maschinenkraft, mit der Maschine, maschinen-
(čitljiv maschinenlesbar, glajen maschinengeglättet, intenziven maschinenintensiv, pleten maschinengestrickt, premazan maschinengestrichen, sušen maschinengetrocknet, vezen maschinengestickt)
ki se lahko pere strojno waschmaschinenfest
primerno za strojno obdelavo maschinengerecht

sušn|i (-a, -o) Trocken-, Dürre- (čas/obdobje die Dürreperiode, die Trockenzeit, razpoka der [Trockenriß] Trockenriss, grmičevje der Trockenbusch, leto das Dürrejahr, področje der Trockengürtel); ➞ → sušen

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
svetlobno licht-
(občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)

svetoválec, svetoválka consejero m , -ra f ; asesor m (tudi fig) ; consultor m

čas je najboljši svetovalec el tiempo todo lo soluciona

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

svídenje encuentro m

na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!; ¡hasta luego!; ¡hasta después!, (za daljši čas) ¡hasta más ver!

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

šolanj|e [ó] srednji spol (-a …) die Schulung (dopisno Fernschulung, strankinih kadrov Parteischulung, predhodno/poprejšnje Vorschulung); (izobraževanje) die Ausbildung (za poklic Berufsausbildung, vajencev Lehrlingsausbildung), die Heranbildung; (obiskovanje šole) der Schulbesuch, die Schulbahn, der Bildungsweg (šolanje ob delu zweiter Bildungsweg)
dodatek za šolanje die Erziehungsbeihilfe
šolar, ki je končal šolanje der Schulentlassene
uspešno zaključiti šolanje den [Schulabschluß] Schulabschluss machen
čas šolanja die Schulzeit
(obvezni Pflichtschulzeit)
stopnja šolanja die Schulstufe
udeleženec dopisnega šolanja der Fernschüler
začetek šolanja der Schuleintritt
ki ni več v starosti šolanja schulentwachsen