Franja

ankrallen: sich ankrallen an zadreti kremplje v, oprijeti se česa (s kremplji), figurativ oklepati se (česa, koga)

anlagern (an na) nalagati, vezati; sich anlagern nalagati se, vezati se, lepiti se

anlehnen nasloniti, naslanjati (sich se) (an na), eine Tür, ein Fenster: prisloniti; sich anlehnen an eine Lehre, Theorie: opirati se na, opreti se na

Anlehnung, die, naslonitev, naslanjanje; opiranje; unter Anlehnung an opirajoč se na

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

Annahme, die, (-, -n)

1. sprejemanje, sprejetje, eines Vertrages, von Gepäck: sprejem, von Gütern: prevzem, eines Wechsels: akcept; gegen Annahme na akcept

2. Philosophie (Assumptio) domneva, (Suppositio) podmena

3. Annahme an Kindes statt posvojitev

anne (iz atne „ali pa“, sinkop. an, gl. to geslo) ali: filius anne quis nepotum V.; tudi v prvem členu: anne putandum est? V.

annehmen^*1 sprejeti, sprejemati; akceptirati

2. prevzeti, prevzemati, einen Duft: navzeti se (vonja), eine Form, Gestalt, Ausmaße: zadobiti, dobiti, die ursprüngliche Form: vrniti se v; einen Namen, eine Gewohnheit: privzeti

3. ein Kind (an Kindes statt): posvojiti

4. einen beschwörenden Ton, ein trotziges Wesen, einen ... Umfang: postati roteč/trmast/...velik; Vernunft annehmen spametovati se; sich eines Menschen/einer Sache annehmen zavzeti/zavzemati se za

annexus (adnexus) -ū, m (an-, adnectere) družabna zveza, združba: (Cremona)... adnexu conubiisque gentium adolevit T.

annihilātiō (adnihilātiō) -ōnis, f (an-, adnihilāre) „devanje v nič“, omalovaževanje: Hier.

annihilō (adnihilō) -āre -āvī -ātum (an = ad in nihilum) „v nič devati“, omalovaževati: Hier.

annual¹ [ǽnjuəl] pridevnik (annually prislov)
leten, vsakoleten, enoleten

(trgovina) annual balance letna bilanca
annual report letno poročilo
annual ring branika, letnica
in an annual round od leta do leta

annuity [ənjúiti] samostalnik
anuiteta, renta, letnina

to settle an annuity on s.o. določiti komu redno rento
life annuity dosmrtna renta

annumerātiō (adnumerātiō) -ōnis, f (an-, adnumerāre) prištetje, vštetje: Hier., Cod. Th.

annūntiātiō (adnūntiātiō) -ōnis, f (an-, adnūntiāre) naznanilo, oznanilo, oznanitev: Eccl.

annūntiātor (adnūntiātor) -ōris, m (an-, adnūntiāre) oznanj(ev)alec: Eccl.

annūntiātrīx (adnūntiātrīx) -īcis, f (an-, adnūntiātor) oznanj(ev)alka: Eccl.

annūntius (adnūntius) 3 (an-, ad in nūntius) oznanjajoč: Ap., Ambr.

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.