Franja

iūxtā (iz *iūgistā, adv. k superl. nekega adj. *iūgos tesno zvezan; iungō)

I. adv.

1. (čisto, povsem) poleg, tik, zraven, blizu: iuxta posita filii statua N., legio i. constiterat C., petiit, uti sellam i. poneret S., Furia i. accubat V., fuit i. tumulus V., theatra duo i. fecit Plin.; occ. v bližino: neque ausa est accedere iuxta O. približati se, observatis vi portis i. adire prohibebatur Amm.

2. metaf.
a) neposredno nato, takoj potem (zatem): quae deinde Cato iuxta dicit Gell.
b) prav tako, tako kakor, na isti način, enako: plebi patribusque iuxta carus S., eorum ego vitam mortemque iuxta aestumo S. enako (= malo) cenim, parēre atque imperare i. paratus L., hiemem et aestatem i. pati S., i. mecum omnes intellegitis S., i. eam curo cum meā (filiā) Pl., suae hostiumque vitae i. pepercit L., res parva ac i. magnis (dat.) difficilis L. prav tako težka kakor … , i. obsidentes obsessosque inopia vexavit L., i. (enako) periculosum, seu vera seu ficta promeret T., aliaque castella i. ignobilia L., per dubios infestosque populos i. intentus ad Hasdrubalem pervenit L., amicos amicis (dat.) i. ponere Val. Max., i. tecum aeque scio Pl.; s primerjalnimi členicami: rei p. iuxta ac sibi consulere S., id i. aegre passi quam L., litteris Graecis i. atque Latinis eruditus S., iuxta ac si hostes adessent L. —

II. praep. z acc.

1. (prostorsko) tik(oma) česa, (povsem, čisto) poleg, blizu, zraven, na strani, ob strani: iuxta theatrum occisus est N., sepultus est i. viam Appiam N., castra ponere ali habere i. hostem, murum N., C., i. focum agere T., i. suam quisque centuriam armis fulgentes T., occursantes domini i. coniuges et liberos T., cum faceret i. ancillas lanam Varr. fr., i. genitorem adstat virgo V., collocare aliquem i. se in sella Eutr., i. se latere dextro Suet.; zapostavljeno: aram iuxta locum fecerunt sub terra N.; occ. blizu do: provehimur Ceraunia iuxta V., i. seditionem venit T. prišlo je skoraj do … , aditum i. moenia urbis Volsco militi struxit Val. Max.

2. (časovno) neposredno (= prav, tik) pred, neposredno ob, neposredno pod: iuxta finem vitae T. (Dial.)

3. metaf.
a) neposredno (= takoj) za: iuxta deos in tuā manu positum est (imperium) T., i. haec Variana clades Plin.
b) skoraj (tako) kakor: velocitas iuxta formidinem est T., i. se coniuges liberosque vexari L. po čem, poleg, v smislu česa: iuxta nocturnum visum Iust., i. praeceptum Iust.

izbijálnik m i izbijálo s izbijač, alat za izbijanje

izboljševálen -lna -o za poboljšanje: -i predlogi, poskusi; -e naprave; -a dela

izdájati -am, izdajal -a, izdajan -a
I.
1. izdavati: izdajati knjige, časnik
2. emitirati, emitovati, izdavati: izdajati denar, bankovce, vrednostne papirje
3. izdavati, trošiti: izdajati denar za nepotrebne reči
4. izdajati: izdajati prijatelje, domovino
II. izdajati se
1. odavati se: s tem se sam izdajaš
2. izdavati se za, praviti se što, graditi se: izdajati se za partizana, za doktorja

izdájen -jna -o za izdavanje: -i urad; -i pult v restavraciji

izdijèvati ìzdijevām (ijek.), izdévati ìzdēvām (ek.)
I.
1. vzdevati imena, priimke: Knez Miloš je milovao izdijevati osobita imena ljudima iz svoje okoline
2. imeti koga za: izdijevati koga za budalu
II. izdijevati se norčevati se iz koga: nikad se ne izdijeva nad Milanom

izdòlaziti -īmo drug za drugim priti, v presledkih prihajajoč se zbrati: izdolazili su seljaci iz udaljenih sela

izgodíti -im, izgodi -ite, izgodil -ila, izgoden -ena
I.
1. namočiti: izgoditi lan
2. ostaviti da potpuno sazri, strgne: izgoditi sadje
II. izgoditi se dobiti krila, strći, dorasti za let: ptički so se izgodili

izgóvor -a m
1. izgovor: jasen, razločen izgovor glasov
2. izgovor, izlika, isprika, nestvarni razlog za opravdanje: slab, prazen, šepav, piškav izgovor
prazan izgovor; iz trte izvit izgovor
iz prsta isisan izgovor: vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese; opravičil se je z -om, da je bolan

izgovoríti -ím
I.
1. izgovoriti, reći, kazati: izgovoriti vsako besedo posebej; pusti ga, naj izgovori, kar ima na srcu
2. izgovoriti, ispričati, opravdati: izgovoriti koga pri kom
II. izgovoriti se
1. izgovoriti se, ispričati se, opravdati se: izgovoriti se pred kom, komu zaradi česa; izgovoriti se z boleznijo; izgovoriti se na koga
2. izgovoriti si dogovorom, ugovorom zadržati za sebe, osigurati, obezbijediti (-bed-) sebi: starši so si izgovorili kot
roditelji su sebi ugovorom obezbijedili pravo stanovanja u svojoj kući kad im je sin postao gospodar; izgovoriti si kaj vnaprej

izjémnež m ekspr. čovjek koji traži za sebe izuzetke

izključítven -a -o za isključenje, za udaljenje: -i razlogi

izkópen -pna -o za iskopavanje: -i stroji, -a dela
radovi iskopavanja

izkrceválen -lna -o za iskrcavanje: -a postaja; -e naprave

izkupíti i skupíti -kúpim i izkúpiti i skúpiti -im utržiti, ubrati novac za prodanu robu: danes še nisem nič izkupil; pošteno jo je skupil
baš je nagrabusio, nagrajisao

izléten -tna -o
1. za izlijetanje, za izletanje: -a odprtina
2. -i dan
dan izlijetanja, dan izletanja

izlíven -vna -o za izlijevanje, izlivanje: -a odprtina

izluževálnica ž radionica, odjeljenje (odelje-) za izluživanje

izluževálnik m aparat za izluživanje, ekstraktor

izmetálka (lk i uk) ž otvor za oticanje vode kod školjke