Franja

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

dnevna forma stalna zveza
v športu (o telesni pripravljenosti) ▸ napi forma
Veliko bo odvisno od dnevne forme same ekipe, včasih celo enega posameznika. ▸ Sok múlik azon, milyen formában van aznap a csapat, sőt néha csak egy csapattag.

dnevn|i [é] (-a, -o)

1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)

2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)

3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)

4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv

5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)

6.
dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
dnevni migrant na delo: der Pendler
dnevna migracija die Pendelwanderung
medicina dnevno močenje das Kleidernässen
religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse

dnevni časopis stalna zveza
(časopis, ki izhaja vsak dan) ▸ napilap
Od uličnega prodajalca sem kupil dnevni časopis. ▸ Az utcai árustól vásároltam egy napilapot.
Sopomenke: dnevnik

do (nekako, okoli, skoraj) about, somehow, somewhat, in some way

do sedem ur about seven hours; (časovno) till, until; (krajevno) as far as; up to
od... do... from... till...; from... to...
od treh do štirih from three to four
do kdaj? when?, how long?
do danes up to this day
do sedaj so far, thus far
do tedaj, do takrat till then, by that time
do 5. aprila up to 5th April (beri: the fifth of April)
do zdaj till (ali until) now, up to now, as yet, hitherto, so far
do sedaj (zdaj) še ne not as yet
do današnjega dne up to this day, to date, thus far
do nedavnega until recently
do nadaljnjega until further notice, for the present, pending further instructions, until further instructions
(prav) do danes, do današnjega dne to this very day
(prav) do zadnjega to the very last
od petka do vključno nedelje from Friday to Sunday inclusive, ZDA from Friday through Sunday
do treh (ne pozneje) by 3 o'clock
(najpozneje) do by
do konca tega tedna by the end of this week
do božiča by Christmas
od danes do jutri (kratkotrajten) short-lived, ephemeral, transient, provisional
od leta do leta year in, year out
živeti od danes do jutri to live from hand to mouth
do roka dospelosti till due
do vratu up to the neck
do kolen up to the knees
do temelja to the ground
spremil te bom do pošte I'll see you as far as the post office
ni mi do... I do not care for...
ni mi do šal I am not in a joking mood
plačal sem najemnino do 1. avgusta I have paid the rent up to 1st August (beri: the first of August)
do zadnjega moža to the last man

do jusque, jusqu'à, à, environ, envers

do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?

do² prep.

1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

do

1. (časovno) a; hasta; para

do danes hasta hoy, hasta la fecha
do treh, petih hasta las tres, las cinco
do konca hasta el fin
do zdaj hasta ahora
do zdaj še ne hasta ahora todavía no
do takrat hasta entonces
(najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
do pred nekaj leti hasta hace pocos años
do smrti hasta la muerte
do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

2. (krajevno) hasta; a

do sem, do tu hasta aquí
do tam, do tja hasta allí
do kam? ¿hasta dónde?
do kolen hasta la rodilla
do Pariza hasta París
od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
tri do pet dni de tres a cinco días
do maksimuma hasta el máximum
do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
šteti do 10 contar hasta diez
mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
ni mi do tega no me importa nada de eso

do prep
1. până (la), în
□ od hiše do hiše din casă în casă
□ do neke mere întrucâtva
2. de
□ ni mi do šale nu-mi arde de glumă

dôba epoch; era; age; period; season

za nedoločeno dôbo for an undetermined period
deževna dôba rainy season
kamena dôba the Stone Age
karenčna dôba waiting time
ledena dôba the Ice Age; glacial period
junaška dôba heroic age
otroška dôba childhood
prehodna dôba transitional period, time of transition
zlata dôba the golden age
on je v najlepši dôbi he is in the prime of life
starostna dôba od 13 do 19 let teens pl

dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
davek na dobiček die Gewinnsteuer
dvig dobička die Gewinnentnahme
ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
imeti dobiček Gewinn machen
imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
obetati dobiček gewinnträchtig sein
prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
hlepenje po dobičku die Profitgier
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

dobíček gain moški spol , bénéfice moški spol , profit moški spol , avantage moški spol

čisti dobiček bénéfice moški spol net, profit moški spol net
grobi, kosmati dobiček bénéfice brut
imeti dobiček od česa tirer profit (ali parti, bénéfice, avantage) de, profiter, bénéficier de
dobiček prinašati profiter, rapporter, être profitable (ali lucratif)

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

docena ženski spol ducat

la docena del fraile (šaljivo) 13 kosov
no entrar docena (con) (fig) razlikovati se od ostalega

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

dodno predl. z rod. do dna, do: okom ga omjere svrh glave dodno pete s pogledom ga je prerneril od vrha glave do pet, od pet do glave; prelijetao je s četom svojom savrh Bosne do dno Hercegovine od Bosne do skrajnih meja, do zadnjega kotička Hercegovine

Dōdōna -ae, f (Δωδώνη) Dodona, epirsko mesto s prastarim Zevsovim preročiščem v svetem hrastovem gaju: Ci., V., O. idr.; met.
a) dodonski sveti hrastov gaj: victum Dodona negaret V.
b) dodonsko svečeništvo: Dodonam adortus est N. — Od tod

I. adj.

1. Dōdōnaeus 3 (Δωδωναῖος) dodonski: oraculum, Iuppiter Ci., quercus de semine Dodonaeo O.; occ. (pesn.) epirski: lebetes V., agmina Ci.

2. Dōdōnius 3, pesn. soobl. = Dōdōnaeus 3: quercus Cl.

3. Dōdōnis -idis, acc. -ida, f (Δωδωνίς) dodonska: terra O., Dodoni (voc.) Thyone O., quercus Val. Fl., Nymphae Hyg. Hijade kot Jupitrove vzgojiteljice.

— II. subst. Dōdōnigena -ae, m (Dōdōna in genere = gignere) Dodonec, preb. Dodone; pesn. apel. = ob želodu živeči: populi Sid.

dōdrāns -antis, m (iz *dēquadrāns, torej za četrtino manj od celote) tri četrtine ali devet dvanajstin: aedificii reliquus d. Ci. ep., moriens testamento adoptavit eum heredemque fecit ex dodrante N. in mu je volil tri četrtine svojega imetja, prim.: (Caesar) Gaium Octavium ex dodrante (instituit heredem) Suet.; solvere dodrantem Mart. tri četrtine svojega dolga; poseb.
a) (kot ploščinska mera) tri četrtine orala: Col. idr., bina in Latino iugera, ita ut dodrantem ex Privernati conplerent L.
b) (kot dolžinska mera) tri četrtine čevlja, devet palcev: (crassitudines graduum) tenuiores dodrante Vitr., quinque pedes et dodrans Suet.
c) (kot časovna mera) tri četrt(ine) ure: dodrantes horarum Plin., dodrantes semunciae Plin. 47,5 minute.

dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino

do grama frazem
(poudarja natančnost ali podrobnost) ▸ hajszálpontosan, grammra pontosan, az utolsó grammig
Kontrolirajoče matere jim do grama natanko odmerjajo vse v življenju - od tega, kaj bodo jedle in brale, do tega, kakšen izrazni ples bodo plesale. ▸ A kontrollmániás anyák hajszálpontosan kiszámítanak mindent az életükben – attól kezdve, hogy mit fognak enni és olvasni, egészen addig, hogy milyen önkifejező táncot fognak táncolni.