Franja

lymphāceus 3 (lympha) bister kot studenec = kristalno čist, kristalno svetel: M.

lynx, lyncis, acc. sg. lyncem in (pesn.) lynca, acc. pl. lynces in (pesn.) lyncas, m, f (gr. λύγξ) ris: timidos agitare lyncas H., fugaces lyncas cohibere arcu H., lyncum humor Plin., lyncum (sc. est) urcare Suet. fr.; kot vprega pred Bakhovim zmagoslavnim vozom: lynces Bacchi variae V., colla biiugum lyncum O.; pesn.: velatum geminae deiectu lyncis Stat. risovine, risjega krzna.

m, M f, m (emme) (črka) m:
m minuscola, M maiuscola mali m, veliki M
m come Milano m kot Maribor (pri črkovanju)

M, m dvanajsta črka latinske abecede. Kot kratica M. = Marcus, M.' = Manius. Kot številčno znamenje M (nastalo iz CI , gr. Φ) = mille.

maccherone m

1.
maccheroni pl. kulin. makaroni:
essere come il cacio sui maccheroni pren. biti prav, priti kot naročeno

2. pren. bedak, tepec:
maccherone senza sale kmetavzar, tepec

macchina f

1. stroj; naprava, aparat:
macchina ad acqua, idraulica stroj na vodni pogon
macchina a vapore parni stroj
macchina elettrica električni stroj
macchina ferroviaria železniška lokomotiva
macchina fotografica fotografski aparat
macchina da presa (cinepresa) film kinokamera
macchina da scrivere, per scrivere pisalni stroj
macchina da cucire šivalni stroj
macchina agricola kmetijski stroj
macchina utensile strojn. obdelovalni stroj
macchina da caffè aparat za kavo
fare una macchina pog. oprati (s pralnim, pomivalnim strojem)
fatto a macchina narejen površno, na hitro

2. avto:
macchina utilitaria nizkolitražni avto
farsi la macchina kupiti avto
andare in macchina peljati se z avtom
fare macchina indietro peljati vzvratno; pren. odstopiti od namere, premisliti si

3. pisalni stroj:
battere a macchina tipkati
scritto a macchina natipkan
macchina calcolatrice kalkulator

4. pren. stroj:
lavorare come una macchina delati kot stroj

5. pren. aparat; stroj, mašinerija:
la macchina dello stato državni aparat
la macchina dell'amministrazione birokratska mašinerija

6. pren. spletka, mahinacija

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

Machov [mah-] (-a, -o) fizika Machsch (Machov kot Machscher Winkel, Machov stožec Machscher Kegel)
Machovo število die Mach-Zahl

macigno m

1. miner. peščenjak

2. ekst. kamen, skala:
duro come un macigno pren. trmast kot mula
cuor di macigno pren. brezčuten

maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
(figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto

mactō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mēgh- z različnima pomenoma: a) (za)klati; prim. got. mēki, mēkeis meč (sl. meč je iz ger. prevzeta beseda). b) razveseljevati, častiti, slaviti; prim. mactus)

I.

1. (kako živinče komu v dar) (za)klati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Ca., Varr. ap. Non., Lucr., iuvencos, bidentes V., caprum O., mactata hostia H., meritos aris mactavit honores: taurum Neptuno … nigram Hiemi pecudem, Zephyris felicibus albam V.

2. (koga kot žrtev v proslavitev koga) usmrtiti, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): quorum ego furori nisi cessissem, in Catilinae busto vobis ducibus mactatus essem Ci., hostium legiones Telluri ac dis manibus mactandas dabo L., perfidas et ruptores pacis Ultioni et Gloriae mactandus T., eos se Orco mactare Iunius dictitans L., placet Achilleos mactata Polyxena manes O., mactanda virgo est Thessali busto ducis trecenti ex dediticiis ad aram divo Iulio exstructam hostiarum more mactati Suet.; od tod sploh (za)klati, poklati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, (po)moriti: Mart., haec dextra Lernam taetra mactata excetra pacavit? Ci. (po Sofoklu), hic mactat Ladona Pheretaque Demodocumque V.; metaf. ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): Flaccum civitatis testimonio Ci. za vsako ceno (naj velja, kar hoče) obsoditi, ius civitatis illo supplicio Ci. ukiniti, izničiti, razveljaviti, castra mactabo in mare Acc. ap. Non. pahniti v morje.

3. prizade(va)ti komu kaj (hudega), kaznovati koga s čim: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Enn. ap. Non., Lact., aliquem infortunio, damno Kom., hostes patriae aeternis suppliciis Ci., ius civitatis eo supplicio Ci., Sp. Cassium morte Ci. —

II.

1. povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), (po)častiti, obdariti, obdarovati (obdarjati) koga s čim, podariti (podarjati) komu kaj: magno mactatus triumpho Enn. ap. Serv., macta virtutem patris Acc. ap. Non., paterā Nestorem mactavit aureā Acc. ap. Non., eosque privatos qui efficiant ne quid inter privatum et magistratum differat, efferunt laudibus [et] mactant honoribus Ci., laeto mactasti lacte Latinas Ci.

2. occ. (kako božanstvo z darom, daritvijo, žrtvijo) povelič(ev)ati, (po)častiti, pomiriti (pomirjati): Arn., puerorum extis deos manes Ci.

Opomba: Mactassint (star.) = mactaverint: Afr. ap. Non., Enn. ap. Non.

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

macula -ae, f

1. maroga, pega, lisa, pika ali točka (ki se po barvi razlikuje od okolice): Plin., Stat., maculis albis equus V. ali bos maculis insignis et albo (ἓν διὰ δυοῖν) V. lisast, mensa non varietate macularum conspicua Sen. ph. marog (lis, žil) v lesu; pren.: in ipsis quasi maculis (sc. terrae), ubi habitatur Ci. na točkah.

2. kazeča maroga, madež, (vrojeno, prirojeno) znamenje, skaza: Petr., Suet., maculas in veste facere Pl., maculas auferre de vestibus O., conbibit os maculas O. se omadežujejo s pijačo, m. conparis Plin., est conparis macula naevus Ci., maculae maerorum Pl. kazeči sledovi (kazeča znamenja) žalosti; v šalj. dvoumju: Faustus Sullae filius cum soror eius eodem tempore duo moechos haberet, Fulvium fullonis filium et Pompeium cognomine Maculam, miror, inquit, sororem meam habere maculam (sc. maculam vestis et Pompeium Maculam) cum fullonem habeat Faustus ap. Macr.

3. metaf. (v nravstvenem, moralnem oziru) (sramotni) madež, sramota, hiba: Pl., Ter., Ap., Sen. tr., Iust., vitae splendorem aspergere maculis Ci., delenda est nobis illa macula bello superiore concepta Ci., maculam veteris industriae laudabili otio abluerat Plin. iun., maculas furtorum sociorum sanguine eluere Ci., ne Claudiae genti eam inustam maculam vellent L.; redkeje madež = hiba, napaka, zmota (v umskem, miselnem oziru): ubi plura nitent in carmine, non ego paucis offendar maculis H., in oratione nitidā notabile humilius verbum et quasi macula Q.

4. točka, mesto, kjer kaj gine ali se končuje, luknja; od tod
a) oko, luknja v mreži, vezilu in preji: Varr., Col., retia maculis distincta O., reticulum maculis minutis Ci. z majhnimi očesi (luknjami).
b) oko, luknja v pajčevini: Plin. — Kot nom. propr. Macula -ae, m Mákula, rim. priimek, npr. Q. Pompeius Macula Kvint Pompej Makula: Ci. ep., Macr.

mač|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um

máček¹ (-čka) m

1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

4. les. leva ad uncino

5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

6. voj., hist. corvo

7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico

mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
mala mačka Kleinkatze
srednja mačka Mittelkatze
velika mačka Großkatze
bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
marmorna mačka Marmorkatze
nočna mačka Nachtkatze
Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
pampska mačka Pampakatze
pegasta mačka Kleinfleckkatze
podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
servalska mačka Servalkatze
tigrasta mačka Tigerkatze
zlat(odlak)a mačka Goldkatze
zamorska mačka opica: die Meerkatze
perzijska mačka Perserkatze
siamska mačka Siamkatze
ljubitelj mačk der Katzenfreund
razstava mačk die Katzenausstellung
hrana za mačke das Katzenfutter
posip za mačke die Katzenstreu
primeren za mačke katzenfreundlich
okretno kot mačka katzenartig
mački podoben žival: katzenartig
figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm

mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača

máčka zoologija (female) cat, she-cat

divja máčka wild cat
máčka je trdoživa a cat has nine lives
máčka prede the cat purrs
razumeti se kot pes in máčka to get on (together) like cat and dog
živeti kot pes in máčka to live a cat-and-dog life
hoditi kot máčka okoli vrele kaše to beat about the bush
kadar máčkae ni doma, miši plešejo when the cat is away, the mice do play
poparjena máčka se še mrzle vode boji once bitten, twice shy
máčka pade vedno na noge a cat always lands on its feet

máčka chat moški spol , chatte ženski spol

angorska mačka chat angora
divja mačka chat sauvage
morska mačka guenon ženski spol
hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent