Franja

mort-né, e [mɔrne] adjectif mrtvorojen; figuré ki že v začetku ne uspe; masculin, féminin mrtvorojeno dete

mōrus² 3, adv. -ē (gr. μῶρος) neumen, nespameten, bedast, nor: Pl.; kot subst. m in f neumnež, neumnica, norec, norica: Pl.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mosaïqué, e [mɔzaike] adjectif podoben mozaiku, mozaičen

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

mostra f

1. razkazovanje:
mettere in mostra razkazovati
mettersi in mostra razkazovati se

2. videz, hlinjenje:
far mostra di hliniti
la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

3. razstava; ekst. razstavišče:
mostra campionaria vzorčna razstava

4. trgov. izložba

5. trgov. vzorec

6. vratni okvir

7. obl. (mostrina) našiv

8. številčnica (na uri)

motivíran (-a -o) adj. motivato:
uboj je motiviran z nizkotnimi nagibi l'omicidio è motivato da istinti ignobili

motivo m

1. razlog, vzrok:
è assente per motivi di salute odsoten je iz zdravstvenih razlogov
per questo motivo zato
motivo per cui zaradi česar
senza motivo nerazumljivo, brez pravega razloga
dar motivo povzročiti, sprožiti

2. glasba motiv:
motivo conduttore vodilni motiv

3. umet. motiv

motorisé, e [-ze] adjectif motoriziran

colonne féminin motorisée motorizirana kolona
être motorisé (familier) imeti motocikel, avto

mouchard, e [mušar, d] masculin, féminin policijski(a) ovaduh(inja); vohljač, vohun, špijon; denunciant(ka); tožljivec, -vka (v šoli); kontrolna naprava; militaire opazovalno letalo

moucheté, e [mušte] adjectif, zoologie pegast, popikan; opremljen z usnjenim gumbom (floret)

mouillé, e [muje] adjectif ovlažen; premočen, moker; grammaire omehčan, palataliziran

consonne féminin mouillée omebčan, palataliziran soglasnik
poule féminin mouillée (figuré) bojazljivec, »zajec«
yeux masculin pluriel mouillés, regard masculin mouillé solzne oči
voix féminin mouillée ginjen glas
être mouillé comme une soupe, jusqu'aux os moker do kože
(vieilli) quand il fait mouillé kadar dežuje

moulant, e [mulɑ̃, t] adjectif (obleka) tesno se prilegajoč

moulé, e [mule] adjectif vlit; lepo raščen (oseba)

pain masculin moulé v modlu pečen kruh
lettre féminin moulée tiskana črka
écriture féminin moulée lepa, pravilna pisava

moulu, e [mulü] adjectif zmlet; familier čisto izčrpan, zbit, na smrt utrujen, onemogel

café masculin moulu zmleta kava
or masculin moulu zlato v prahu

mourant, e [murɑ̃, t] adjectif umirajoč; familier onemogel; ugašajoč, izginjajoč; masculin, féminin umirajoča oseba, umirajoči, -a

être mourant de soif umirati od žeje
ranimer le feu mourant poživiti ugašajoči ogenj

moussant, e [musɑ̃, t] adjectif peneč se

crème féminin à raser moussante peneča se krema za britje
savon masculin moussant peneče se milo

moussu, e [musü] adjectif mahovnat, poraščen ali pokrit z mahom

moustachu, e [-šü] adjectif brkat; masculin brkač

moutonné, e [-tɔne] adjectif kodrast, nakodran

tête féminin moutonnée kodrasta glava
nuages masculin pluriel moutonnés ovčice (oblaki)
ciel masculin moutonné z belimi oblaki pokrito nebo