Franja

snap¹ [snæp]

1. samostalnik
hlastaj (at po)
ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
figurativno zamah, polet, elan, živahnost
fotografija trenutni posnetek, momentka
gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

in a snap v hipu
a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
not to care a snap for figurativno požvižgati se na
the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

2. pridevnik
nagel, nenaden, bliskovit

snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
snap shot strel brez ciljanja

3. prislov
s pokom (treskom)

to go snap počiti, zlomiti se s pokom
snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

sôba room; arhaično chamber

sôba za eno osebo single room
sôba za dve osebi double room
družabna sôba (salon) drawing room
sôba za kajenje smoking room
sôba za oblačenje dressing room
otroška sôba nursery
spalna sôba bedroom
sôba za knjige library
sôba za goste guest room, spare room
dnevna sôba living roam, sitting room
študijska sôba study
sôba jedilnica dining room
šolska sôba (učilnica) schoolroom
učiteljska sôba staff room
sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
sosedna sôba adjoining room
podstrešna, mansardna sôba attic, garret
sôba za služinčad servants' room
sôba v zidu (brez okna) alcove
sôba v bolnišnici ward
majhna sôba little room, closet
prazna sôba vacant room
opremljena sôba furnished room, apartment
stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
vrsta, niz sôb suite of rooms
sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
najeti sôbo to rent a room
oddati sôbo to let a room
odda se sôba room to let
oddajamo sôbe rooms to let
deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
pospraviti, urediti sôbo to do one's room
ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
bolniška sôba sick room

sober¹ [sóubə] pridevnik
trezen, ne pijan, iztreznjen; zmeren, spodoben, razumen, pameten, zdrave pameti; miren, umirjen, uravnovešen, nepretiran, hladnokrven, oprezen; resen, slovesen; razsoden; gol (o dejstvu); hladen, miren, nekričeč (o barvah); preprost, temen (o obleki)

as sober as a judge popolnoma trezen
in sober earnest čisto resno, brez šale
sober understanding zdrava pamet
to appeal from Philip drunk to Philip sober opozoriti koga, da je njegovo trenutno mnenje pogojeno od razpoloženja

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

sočútje sympathie ženski spol , compassion ženski spol , commisération ženski spol

brez sočutja indifférent, apathique, froid

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

sód¹ (posoda) (velik) tonel m , (srednji) barrica f , cuba f , bocoy m , (majhen) barril m

pivo iz soda cerveza f de barril
napolniti (v) sode entonelar, embarrilar
sod brez dna tonel sin fondo
debel kot sod gordo como una cuba
vino diši po sodu el vino huele a tonel
izbiti sodu dno (fig) colmar la medida
to izbije sodu dno! fam ¡esto ya pasa de castaño oscuro!
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán

sodník (-a) | -íca (-e) m, f

1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista

2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara

3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato

sodobni flamenko stalna zveza
1. ples (ples) ▸ modern flamenco
Velja za eno najboljših plesalk sodobnega flamenka doma in po svetu. ▸ A modern flamenco egyik legjobb táncosa hazájában és a világon is.
V sodobnem flamenku so dovoljena tudi oprijeta krila z volančki ali brez, s pikami ali brez, ali pa kar hlače. ▸ A modern flamencóban megengedett a testhezálló szoknya, fodrokkal vagy anélkül, pettyesen vagy simán, de akár a nadrágviselet is.

2. (glasba) ▸ kortárs flamenco
Utemeljitelj sodobnega flamenka je to glasbeno zvrst obogatil z novimi ritmi in tehnikami. ▸ A kortárs flamenco alapítója új ritmusokkal és technikákkal gazdagította ezt a zenei műfajt.
Omeniti velja tudi nastop izjemne Ane Morales, ki meša elektronsko glasbo s sodobnim flamenkom. ▸ Említést érdemel a nagyszerű Ana Morales fellépése is, aki az elektronikus zenét ötvözi a kortárs flamencóval.

soglásje (-a) n

1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
v popolnem soglasju di comune accordo

2. assenso, benestare, beneplacito:
mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori

3. armonia, concordia

sok¹ [ó] moški spol (-a, -a, -ovi) der Saft, sadni: Obstsaft, gosti sadni: Obstdicksaft; (bezgov Holundersaft, češnjev Kirschsaft, gosti Dicksaft, grozdni Traubensaft, jabolčni Apfelsaft, korenjev Möhrensaft, kumarični Gurkensaft, limonov Zitronensaft, malinov Himbeersaft, paradižnikov Tomatensaft, pomarančev Orangensaft, redkvin Rettichsaft, ribezov Johannisbeersaft, zelenjavni Gemüsesaft)
centrifuga za sok der Entsafter
delati/iztiskati sok saften, (Obst, Gemüse) entsaften
brez soka saftlos (tudi figurativno), samo figurativno marklos
dieta s sokovi die Saftkur
dietni dan s sokovi der Safttag

sók juice; (rastline) sap; (pečenke) gravy, dripping; (sladek) syrup

brez sóka juiceless, sapless
prebavni sókovi the digestive juices pl
telesni sókovi (the four) humours (ZDA humors) pl
želodčni sók gastric juice
oranžni sók orange juice, (oranžada) orangeade
priprava za odvzem sóka juice extractor, ZDA juicer
izžeti sók iz limone to squeeze the juice out of a lemon

sol¹ [sou] ženski spol (-i …)

1. kuhinjska: das Salz, Kochsalz, Tafelsalz; (česnova Knoblauchsalz, dietna Diätsalz, kamena Steinsalz, morska Salinensalz, Meersalz, Seesalz)

2.
živinska sol Viehsalz
dodajati sol Salz zufüttern
dodajanje soli die Salzfütterung
|
ki vsebuje (jedilno) sol kochsalzhaltig
ki vsebuje veliko soli kochsalzreich
brez soli salzfrei, kochsalzfrei, ohne Salz, figurativno salzlos abgeschmackt
pomanjkanje soli der Salzmangel
pridobivanje soli die Salzgewinnung, kamene: der Salzbergbau
raztopina kuhinjske soli die Kochsalzlösung
delež soli v der Salzgehalt (von)
ležišče soli die Salzlagerstätte
vdor soli der Salzeinbruch
z malo soli salzarm
zrno soli das Salzkorn, ein Krümchen Salz
trgovina s soljo der Salzhandel
figurativno ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

sòl sel moški spol , esprit moški spol

brez soli sans sel, sans saveur, insipide, fade, figurativno sans intérêt, sans objet
dišeča sol sel volatil, sels anglais, sels
debela sol gros sel
drobna sol sel fin
grenka sol sel amer, sel d'epsom, sulfate de magnésium
jelenova sol carbonate d'ammonium, sel volatil d'Angleterre
kalijeva sol sel potassique (ali de potassium)
kamena sol sel gemme
kuhinjska sol sel de cuisine, gros sel
lužna sol sel alcalin, potasse ženski spol
morska sol sel marin
ščavna sol sel d'oseille, oxalate moški spol monopotassique
živinska sol sel gris (ali non raffiné)
davek na sol impôt moški spol sur le sel, gabelle ženski spol
rudnik soli mine ženski spol de sel (gemme)
žila soli (v rudniku) veine ženski spol (ali filon moški spol) de sel
variti, pridelovati sol sauner

sóld

brez sólda v žepu penniless, pogovorno broke

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.